31. 7. 2008 | Mladina 31 | Politika
Izjemen razpis za izjemne posameznike
Predvolilna diskriminacija pri zaposlovanju v javni upravi
Nagrada za “kadre, ki so se izkazali v času predsedovanja Slovenije Svetu EU”. (na fotografiji zahvalni govor predsednika vlade Janeza Janše ob koncu predsedovanja na Brdu)
© Grega Wering / Salomon 2000
Vlada je prejšnji teden na dopisni seji sklenila povečati kadrovski načrt za letos in prihodnje leto. Dovoljeno število zaposlitev so povečali za 47. »S tem bo ministrstvom in vladnim službam omogočeno, da v skladu s sklepom vlade z dne 10. 7. 2008 zaposlijo kadre, ki so se izkazali v času predsedovanja Slovenije Svetu EU,« so zapisali v Uradu vlade za komuniciranje (UKOM). Za potrebe predsedovanja so državni organi za določen čas uvedli približno 300 dodatnih zaposlitev. »Ob zaključku predsedovanja pa se je izkazalo, da so se nekateri izkazali kot izjemno kakovostni, s pridobljenimi znanji in izkušnjami pa bi lahko veliko pripomogli k uspešnejšemu delu organov tudi v času po predsedovanju. Zato je bil tudi pripravljen seznam izjemno uspešnih, perspektivnih kadrov, ki jih organi priporočajo za redno zaposlitev in tudi sicer za vključitev v delo organov,« je pisalo v sporočilu UKOM.
Ker je bilo vse skupaj videti zelo zakoličeno, smo na UKOM poslali prošnjo, naj nas seznanijo z imeni teh izjemno uspešnih ljudi, ki jih nameravajo zaposliti. Aleksander Lavrih, svetovalec predsednika vlade, nam je odpisal, da seznam še ne pomeni, da je vlada te ljudi že zaposlila. »Kateri bodo ti posamezniki, kakšno delo bodo opravljali in katera delovna mesta bodo zasedali, pa je odvisno od posameznega ministrstva in vladne službe. Njihova zaposlitev je namreč odvisna od kadrovskih potreb, ki jih imajo posamezni organi, pogojev, ki jih ti posamezniki izpolnjujejo za imenovanje v naziv, ter tudi finančnih sredstev, ki jih imajo za plače na voljo ministrstva in vladne službe.«
Največ, kar štirinajst izjemnežev, se bo po vladnem sklepu lahko zaposlilo na ministrstvu za zunanje zadeve, deset v vladnih službah pri generalnem sekretarju vlade, štirje v službah vlade pri predsedniku vlade, po trije na notranjem, prometnem in pravosodnem ministrstvu, po dva na okoljskem, zdrav-stvenem, gospodarskem in kmetijskem ministrstvu ter po eden na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Prošnjo za seznanitev z imeni ljudi, ki jih nameravajo zaposliti, smo zato naslovili na omenjena ministrstva. A imen s »seznama izjemno uspešnih« nam tudi v tem primeru ni uspelo izvedeti, odgovori ministrstev pa so bili dokaj različni in med seboj nasprotujoči. Kot nam je na primer pojasnila tiskovna predstavnica pravosodnega ministrstva Mojca Hardi, bodo pri zaposlitvi uporabili določbe zakona o javnih uslužbencih, kar pomeni, da bodo morali izvesti javni razpis. Zato bodo morali javni uslužbenci, ki so sodelovali pri projektu predsedovanja, »kandidirati na javnem natečaju skupaj z drugimi kandidati, ki se bodo prijavili. V postopku javnega natečaja bodo izbrani strokovno najbolj usposobljeni kandidati, zato o konkretnih imenih še ne moremo govoriti.« Iz odgovora je torej razvidno, da bo razpis odprt za vse, ne samo za tiste, ki so pomagali pri predsedovanju EU, kar je v skladu s 7. členom zakona o javnih uslužbencih: »Zaposlovanje javnih uslužbencev se izvaja tako, da je zagotovljena enakopravna dostopnost delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogoji in tako, da je zagotovljena izbira kandidata, ki je najbolje strokovno usposobljen za opravljanje nalog na delovnem mestu.« Po tem postopku bo moralo zaposlovanje teči na vseh ministrstvih.
Torej zaposlitev prav tistih 47 izjemno uspešnih z vladnega seznama še ne bi smela biti zagotovljena. Lahko se pojavi strokovno bolj usposobljen kandidat. Ne nazadnje je strokovna usposobljenost ocenjena predvsem na osnovi uradno pridobljene izobrazbe, ne pa po polletnem delu za določen čas. »Če mislijo z javnim razpisom resno, potem ni nobene garancije, da bodo zaposleni ravno ti kandidati, ki naj bi se izkazali med predsedovanjem,« pravi dr. Bojan Bugarič s katedre za upravno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti. Zato toliko bolj čudi odgovor nekaterih drugih ministrstev o nameravanih zaposlitvah.
Na prometnem ministrstvu so potožili, da so želeli zaposliti šest ljudi, a jim je vlada odobrila le tri. »V vseh primerih pa gre za izjemno uspešne in perspektivne javne uslužbence, ki so se v času predsedovanja izkazali za obetavne ter so v času predsedovanja pridobili neprecenljive delovne izkušnje in znanja, ki jih ministrstvo potrebuje na vseh področjih dela,« je zapisala tiskovna predstavnica Liza Poljak. V tem primeru zveni, kot da naj javnega razpisa sploh ne bi bilo ali pa vsaj, da je vse skupaj že vnaprej odločeno. Podobno izzveni tudi odgovor Vesne Mitrič, predstavnice za stike z javnostmi na notranjem ministrstvu: »Vsi trije javni uslužbenci, ki bodo zasedli navedena delovna mesta, so se izjemno izkazali z uspešnim delom med predsedovanjem Slovenije Svetu EU /.../.« Nič torej ne kaže, da bo razpis, ki bo odprt za vse in na katerem bi morala po zakonu veljati enakopravnost kandidatov, ustrezal načelu enakopravne obravnave. Toliko bolj, če upoštevamo izjavo Luke Kočevarja iz službe za odnose z javnostmi na ministrstvu za javno upravo. Ta nam je povedal, da je vlada pač potrdila seznam 47 uslužbencev, »ki naj se jim omogoči zaposlitev, seveda pa mora biti to izvedeno pravilno.« Ko smo ga povprašali, ali je s tem priznal, da bodo razpise izvedli le zato, da zadostijo zakonskim pogojem, pri čemer so izbranci že vnaprej znani, pa ni želel več odgovarjati in nas je za dodatna pojasnila napotil na UKOM. Tam so nam po nekajdnevnem razmisleku o vprašanju, kako nameravajo ministrstva zagotoviti nediskriminatorno ob-ravnavo vseh kandidatov, ki se bodo prijavili na razpise, odgovorili, da pojasnila, ki so jih dali pred tem, za zdaj zadostujejo.
Po mnenju Bojana Bugariča bo razpis »le krinka za zaposlitev točno določenih, že vnaprej izbranih kandidatov, kar je v nasprotju z zakonom.« Pod krinko nagrajevanja dobrih uradnikov se po njegovem lahko skriva nagrajevanje politično lojalnih kadrov. »Kaj pa če so se ti kadri izkazali predvsem z lojalnostjo do nadrejenih in ne s čim drugim? To bi lahko preverili le na javnem in odprtem razpisu, kjer pa ti kandidati ne bi imeli vnaprejšnje prednosti.« Zaposlovanja ob koncu mandata že po definiciji »dišijo« po političnem plenu, zato bi se jim vlada morala izogibati, še meni.
Sprva je sicer vlada predlagala dodatno zaposlitev kar za 107 ljudi, število pa se je šele pozneje znižalo na 47. A tudi za te je veliko vprašanje, ali so dejansko potrebni. Še nedavno je namreč minister za javno upravo Gregor Virant o kadrovskih razmerah v javni upravi za revijo Katedra dejal: »Če si drznem izreči neko tvegano oceno, koliko imamo kadrovskih rezerv, mislim, da bi lahko shajali s približno 5 do 10, s približno 10 odstotkov zaposlenih manj.« 45. člen zakona o javnih uslužbencih med drugim določa, da se lahko kadrovski načrt med proračunskim obdobjem spremeni le, »če pride do trajnega ali začasnega povečanja obsega dela, ki ga ni mogoče opravljati z obstoječim številom javnih uslužbencev«. Če se je skupina ljudi izkazala med predsedovanjem EU, to torej po zakonu ni razlog za spreminjanje kadrovskega načrta. Kakega trajno povečanega obsega dela v državni upravi ni zaznati, začasno povečan obseg dela pa se je z julijem končal. Za kako nenaden obrat v potrebi po sprejemanju novih kadrov gre, je najbolje vidno iz ravnanja ministrstva za zunanje zadeve. Oktobra lani so diplomiranemu pravniku Dejanu Kalohu (na uredništvo nam je poslal dokumentacijo), sicer dobremu poznavalcu razmer v Vzhodni Evropi, predvsem v Rusiji, zavrnili prošnjo za zaposlitev, češ da je ministrstvo zavezano zmanjševanju števila zaposlenih »in zato bomo v prihodnje zapolnjevali kadre s prerazporeditvijo zaposlenih znotraj ministrstva oziroma s premeščanjem zaposlenih znotraj državne uprave«. Zdaj nameravajo v paketu zaposliti kar štirinajst novih ljudi.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.