Ločitve po evropsko

Harmonizacija mednarodnih zakonskih razvez po načelu »okrepljenega sodelovanja«

Devet držav članic EU, med njimi tudi Slovenija, bo z mehanizmom okrepljenega sodelovanja poskušalo doseči večje poenotenje ločitvenih postopkov za zakonske pare iz različnih držav EU. Pobudniki menijo, da na tem področju vladata pravna zmeda in pomanjkanje pravne varnosti, dosedanja prizadevanja Komisije EU, da bi harmonizirala to zakonodajo, pa niso bila uspešna. »Ob upoštevanju svobodnega gibanja je parom gotovo v veliko tolažbo, če vedo, da bosta imela zakonca v primeru razveze enake pravice in da bosta enako zaščitena, ne glede na to, kje v EU živita,« je pobudo pojasnila francoska pravosodna ministrica Rachida Dati. Slovenija poenotenje postopkov in pravil za »mednarodne razveze« podpira, ker lahko to po mnenju Roberta Marolta, državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu, »prinese več pravne predvidljivosti, večjo pravno varnost in boljšo zakonodajo, na drugi strani pa več svobode za stranki, ki sta se o razvezi pripravljeni sporazumno dogovoriti«.
Kako velik je ta problem, ponazarjajo podatki, da je v EU letno okrog 2,2 milijona porok, kar 350.000 zakonskih parov pa je takšnih, da sta zakonca pripadnika različnih nacionalnosti in imata različno državljanstvo. Sicer pa se v EU letno razveže 875.000 zakonskih parov in med njimi je kar 170.000 parov z različnim državljanstvom. Večina teh se ob razvezi na sodišču sooči s težavami. Irska zakonodaja na primer določa, da se ves postopek in vse obveznosti zakoncev urejajo po njej, in to ne glede na državljanstvo partnerjev. V tej državi, kjer so šele leta 1996 dopustili možnost razveze, so ločitveni postopki dolgotrajni in zapleteni, partnerja pa morata pred dokončno ločitvijo preživeti še štiri leta »obdobja za premislek«, šele nato je njun zakon lahko tudi uradno razveljavljen. Takšno prakso poznajo tudi na Finskem, vendar je čas za premislek skrajšan na šest mesecev. Pravo moro pa lahko doživlja par, če je eden od njiju državljan Malte, saj njena zakonodaja ne pozna zakonske razveze.
S širitvijo EU po letu 2004 je na sto tisoče ljudi odšlo živet v drugo državo, si tam pridobilo stalno prebivališče in se poročilo s tujcem ali tujko. Ko je šel zakon po zlu, so se vrnili v domovino in skušali ločitev speljati po zakonih lastne države, ki je praviloma bolj naklonjena svojim državljanom. Na splošno velja, da imajo severne države bolj liberalno zakonodajo in pravno prakso glede porok v primerjavi z južnimi, pretežno katoliškimi, kjer je možnost ločitve hudo otežena. Zanimiv je primer presojanja v Angliji in v Nemčiji. Če na primer nemškega bankirja, poročenega z Nemko, premestijo na novo delovno mesto v London, potem imata, če se ločujeta in sta dalj časa živela v Veliki Britaniji, dve možnosti. Ločitveni postopek lahko vodi angleško sodišče, lahko pa zanju velja tudi nemška jurisdikcija, ker sta nemška državljana. Toda razlika med obema jurisdikcijama ni nepomembna, saj daje angleški pravni sistem prednost ženi, nemški pa možu. Zato že določanje pristojnega sodišča za ločitev med zakoncema povzroča prepire, posledice za razvezana partnerja v finančnem smislu pa tudi niso zanemarljive.
Spori so lahko bolj zapleteni tudi zato, ker nekatere članice EU v ločitvenih postopkih uporabljajo samo svoje zakone, drugje pa presojajo, katera zakonodaja bi bila primernejša za določen par. Toda tudi pri teh prihaja do različnih razsodb, saj v nekaterih državah avtomatično uporabljajo domačo zakonodajo, ne glede na nacionalnost in državljanstvo zakonskih partnerjev, na primer v Veliki Britaniji, na Cipru, Danskem, Finskem in na Irskem, v drugih pa sodišča sama presodijo, katera zakonodaja bi bila najprimernejša v konkretnem primeru. Aplikacija pravnih sistemov v drugih državah je odvisna od števila »dejavnikov povezljivosti«.
Prav to določilo je najbolj zmotilo Švede, ki so v začetku letošnjega januarja na srečanju pravosodnih ministrov v Sloveniji z vetom zaustavili osnutek uredbe, ki bi poenotila ločitvene zakone v EU. Po njihovem razumevanju naj bi na ta način »oškodovali« zakonskega partnerja s Švedske, kajti - tako razlagajo - Švedinja, ki se poroči z Irancem doma in se nato preseli v njegovo državo, se zaradi »dejavnika povezljivosti« ne bo mogla ločiti na Švedskem, temveč bo morala to storiti prek sodišč v Iranu. Henrik Kjellin, svetovalec za pravosodne in notranje zadeve v švedski misiji EU, je že pred tremi leti opozarjal, da je potrebno »dejavnik povezljivosti« spremeniti tako, da vključuje tudi omembo ženine domače države in ji omogoča, da se loči doma.
»Na Švedskem glede ločitve vedno uporabimo švedske zakone,« je tedaj novinarjem povedala pravosodna ministrica Beatrice Ask. »Pravica do ločitve je temeljna za enakopravnost spolov,« zato naj bi bil predlagani osnutek uredbe EU za Švedsko korak nazaj. Evropski komisar za pravosodje Franco Frattini ji je nasprotoval, saj se mu zdi »čudno, če nekdo verjame, da neka druga članica EU z absolutno demokratično zakonodajo nudi manj varnosti« in se zavzel za »harmonizirane ukrepe, da bi zagotovili pravno varnost. Preprosto nezaslišano je, da se lahko eden ali drugi zakonec odloči, kdo je ustrezen sodnik in kateri zakon bi moral veljati,« je dejal na tiskovni konferenci.
In Švedska je ostala pri svojem. Minuli ponedeljek je devet držav EU (Slovenija, Francija, Italija, Španija, Grčija, Luksemburg, Romunija, Madžarska in Avstrija) naslovilo na Evropsko komisijo pobudo za uvedbo okrepljenega sodelovanja na področju razvez z mednarodno razsežnostjo. Za takšen korak so se odločili, ker soglasje o tem vprašanju ni mogoče zaradi nasprotovanja Švedske. Gre seveda za politično vznemirljivo tematiko, o kateri bi najbrž države članice morale odločati s soglasjem, namesto s preglasovanjem, tako pa bo »komisija morala pregledati politične, pravne in praktične posledice takšnega sodelovanja,« kot je previdno dejal evropski komisar za pravosodje Jacques Barrot.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči