31. 7. 2008 | Mladina 31 | Svet
Jukos, 2. del?
Kremelj spet grozi ... ruskim oligarhom
Prejšnji četrtek je ruski premier in nekdanji predsednik Vladimir Putin govoril na tiskovni konferenci v Nižnem Novgorodu. Glavna tema je bila zvišanje cen kovin in premoga na ruskem trgu, kar že povzroča negodovanje odjemalcev v podjetjih, za katera so rudnine - recimo koks - in kovine glavne vstopne surovine. Besede, izrečene na omenjeni konferenci, so v hipu obšle svet in povzročile pravi manjši preplah na nekaterih svetovnih borzah, dodatno omajale zaupanje v rusko - tržno - gospodarstvo in povzročile nepopravljivo škodo enemu največjih ruskih metalurških koncernov. Razlog? Putin je uporabil retoriko, ki je ni vse od primera Jukos leta 2003. Premier se je sprva obregnil ob vse glavne ruske igralce v metalurgiji, ker menda nepregledno določajo in nenadzorovano višajo cene za ruske odjemalce, nato pa s prstom pokazal na podjetje Mečel v lasti Igorja Vladimiroviča Zjuzina.
»Pri nas imamo spoštovanja vredno družbo Mečel, njenega lastnika in predsednika uprave pa smo, mimogrede, danes povabili na ta sestanek, a je nenadoma zbolel. (Kasneje se je izkazalo, da je bil Zjuzin že v torek, torej dva dni pred omenjeno konferenco, sprejet na kardiološki oddelek ene izmed osrednjih moskovskih bolnišnic.) Splošno znano je, da je to podjetje v prvem četrtletju letošnjega leta prodajalo surovine na zunanjih trgih po dvakrat nižji ceni kot v Rusiji. Kje pa je marža v obliki davkov državi? Prosim protimonopolni komite, da temu posveti pozornost,« se je sprva obregnil Putin. Nato je z vidnim zanosom in ironijo v glasu nadaljeval: »Seveda, bolezen je vendarle bolezen ... Ampak mislim, da bi se moral Igor Vladimirovič čim prej pozdraviti. Sicer bo treba k njemu poslati zdravnika in stvar počistiti. Pri tem imamo opraviti s primerom za državno tožilstvo.« Ob tako ostrih besedah ni presenetljivo, da so številni ruski analitiki omenjali vzporednice z razvpitim primerom Jukos, ki se je začel s podobno diskreditacijo, končal pa z razprodajo (nacionalizacijo) tedaj največjega ruskega naftnega podjetja ter zaprtjem lastnika, Mihaila Hodorkovskega.
Tržna kapitalizacija Mečela, katerega delnice med drugim kotirajo na borzah v Moskvi in New Yorku, se je zgolj v nekaj urah zmanjšala za vrtoglavih 5,7 milijarde dolarjev (!), saj je vrednost delnic podjetja takoj po objavi novice o Putinovem govoru v New Yorku strmoglavila za 38,4 odstotka, temu pa je naslednji dan sledil prav tako občuten (30-odstoten) padec vrednosti še na osrednji moskovski borzi (pri tem ne gre zanemariti podatka, da je Putinov govor poleg tega povzročil občutno znižanje vseh osrednjih indeksov na moskovski borzi). Sicer so delnice Mečela naslednji dan na newyorški borzi pridobile dobrih 14 odstotkov vrednosti, vendar je bila škoda do takrat že narejena. Zahodni investitorji so, ker se še predobro spominjajo Jukosa, hiteli prodajati delnice Mečela, njihovo ravnanje pa je vodstvo podjetja prisililo v odpoved za avgust napovedane javne dokapitalizacije in prve javne ponudbe delnic (IPO) nekaterih hčerinskih družb koncerna. Nič presenetljivega ni, da vodstvu družbe ni preostalo drugega, kot da se je dan kasneje javno »skesalo« in v sporočilu za javnost priznalo razlike v ceni koksa za ruski in mednarodni trg ter zagotovilo, da jih namerava družba v najkrajšem času odpraviti. Medtem se s primerom že ukvarjajo ruska državna služba za varovanje okolja, protimonopolni komite, državno tožilstvo ...
Nedvomno je premier Putin vedel, kakšne negativne posledice bo imel njegov govor oziroma javni napad na Mečel in njegovo vodstvo za mednarodni ugled in poslovanje te družbe. Zato se samo od sebe postavlja vprašanje, kje iskati razloge za takšno »vojno napoved«. Ruski analitiki si glede tega vprašanja niso edini, vendar sta najočitnejši dve možni razlagi. Po prvi gre tokrat za (vnovično) javno demonstracijo moči ruskih oblasti in opozorilo ruskim oligarhom, naj se nikar preveč »ne sprostijo« in naj nikoli ne pozabijo na svoje družbene, socialne in politične obveznosti, saj jih sicer čaka usoda Jukosa. Po tej razlagi bi lahko bila na mestu Mečela in njegovega lastnika katerakoli ruska družba in katerikoli oligarh, razlog za javno izpostavitev ravno te družbe pa so zasebne zamere, ki jih do oligarha gojijo ljudje blizu kremeljski eliti. Če je tako, je mogoče pričakovati, da bo Mečel dolgoročno preživel, pred tem pa bo moral prehoditi pot javne pokore, plačila administrativnih glob, znižanja dobičkov in tudi morebitne (pre)razporeditve lastniških deležev. Drugi scenarij je sila podoben tistemu iz primera Jukos: Putinova kritika naj bi bila samo začetek načrtnega uničenja Mečela z namenom dolgoročne združitve ruske metalurške industrije po zgledu plinsko-naftne (kjer kraljujeta državna konglomerata Gazprom in Rosneft). Možnost takega scenarija nakazuje to, da je ruski državni monopolist v izvozu orožja, podjetje Rosoboroneksport, že lani ustanovil poseben holding, znotraj katerega naj bi se združila vodilna ruska metalurška podjetja, a je Mečel sodelovanje v njem zavrnil. V zvezi s tem je dokaj pomenljiva izjava Andreja Klepača, namestnika ruskega gospodarskega ministra, ki je dan po Putinovi kritiki poudaril, »da bo četrtkovo dogajanje pripeljalo do izredno resnih odločitev, ki bodo vplivale na razvoj celotne metalurške panoge, ene osrednjih v ruskem gospodarstvu«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.