28. 8. 2008 | Mladina 35 | Politika
Otroci za politike?
Brez regulative je uporaba otrok v političnem komuniciranju stvar kulture in dobrega okusa
Kampanja Marjana Podobnika leta 1996
Ko je pred dvanajstimi leti Marjan Podobnik kandidiral za mesto v državnem zboru, je SLS za enega od svojih predvolilnih plakatov uporabila fotografijo Podobnika s hčerko, ko objeta sedita v naravi. Takrat se je vsul plaz obtožb, da gre za zlorabo otroka v politične namene, omenjeni plakat pa naj bi kršil tudi Konvencijo o otrokovih pravicah. Ob tem je Podobnik v intervjuju za revijo Ognjišče dejal: »Tudi v medijski podobi stranke smo želeli poudariti značilno ljudskost. Zato ni bila nikakršna zloraba, če sem na predvolilnem plakatu slikan skupaj s svojo hčerko. V naši družini imamo radi otroke in jih pokažemo v vsakdanjem življenju. Tudi v naši stranki vlada naklonjenost življenju. Razlog za to, da je bila izbrana slika, na kateri sva skupaj s hčerko, pa je predvsem tehničnega značaja. Druge slike, na kateri sta še druga dva otroka, namreč niso tako uspele.«
Čeprav od takrat v Sloveniji ni bilo praktično nobenega tako spornega primera, se zdi, da se je del političnega prostora znova odrekel splošnim načelom, na katera opozarjajo tako varuhinja človekovih pravic kot vsi medijski strokovnjaki. Uporaba otrok v političnem komuniciranju je nedopustna, a očitno za naročnike dovolj koristna, da se je še vedno poslužujejo.
Junija, ko je predsednik George W. Bush zaključeval svoj obisk v Sloveniji, je zaključna prireditev z lipicanci in folkloro potekala na Brdu. A še preden je eden najbolj kontroverznih svetovnih voditeljev sedel v avto, ki naj bi ga odpeljal na letališče, se je rokoval z množico otrok, ki so na travniku mahali s slovenskimi zastavicami. »Otroci so večkrat uporabljeni kot kulisa, kot ozadje, seveda z enakim namenom proženja pozitivnih čustev. A to je manj ofenzivno in zato ni nikoli prišlo do kakšnih večjih razprav o tej temi. Je pa tehnika uporabe otrok ali živali v politiki po svetu dokaj pogosta, še posebej v ZDA. Je nekakšen izhod v sili, ko kreativci in strategi zabredejo v krizo idej,« pravi dr. Miro Kline s Fakultete za družbene vede.
Julija se je na slovenski obali zgodil podoben primer. Koprski župan Boris Popovič je na mednarodnem rokometnem turnirju mlade rokometaše odel v majice z napisom »Slovenija je naša«, ki je hkrati ime njegove stranke in gostinskega lokala na obali. Na to so se ostro odzvali starši otrok, a ukrepal ni nihče, saj niti zakonodaja niti oglaševalski kodeks ne urejata političnega komuniciranja, vsaj glede uporabe otrok ne. Oglaševalska zbornica Slovenije se od političnega komuniciranja distancira, saj so obljube v takšnem oglaševanju postavljene v prihodnost in so tako nepreverljive. Ali oglasi zavajajo, spoštujejo načelo resničnosti in poštenosti, naj bi bilo v času kampanje nemogoče oceniti. Prav tako političnega oglaševanja ne ureja oglaševalski kodeks, čeprav pri političnem oglaševanju priporoča upoštevanje določil, ki so aplikativna. Stvar je torej v celoti prepuščena politični kulturi in dobremu okusu. »Vedno več je političnega oglaševanja, ki štrli iz klasičnega oglaševalskega koncepta, torej da stranke in kandidati želijo volivce nagovoriti tudi v drugih žanrih, od informativnega do razvedrilnega,« opozarja dr. Sandra Bašič Hrvatin, prav tako s Fakultete za družbene vede. Ker se politično komuniciranje seli tudi v druge žanre, je nemogoče pričakovati, da bo vsak poskus politikov lahko reguliran.
Nedavno je izšlo interno glasilo koalicijske stranke Nova Slovenija Ogledalo. V njem se na kar nekaj straneh bohotijo fotografije otrok, na zadnji strani pa je celostranska fotografija otroka v kopalkah, ki je na plaži v pesek zarisal sonce. Na fotografiji piše: »Otroci so živo sporočilo, poslano v čas, ki ga ne bomo doživeli.« Misel Johna W. Whiteheada tako zaključuje politično gradivo, za katerega v stranki sicer trdijo, da je interne narave, vendar pa je vsem dostopno na spletu. Fotografije so kupili na spletnih portalih, zato identiteta otrok ni znana. Janez Cigler Kralj, ki je pri Novi Sloveniji zadolžen za odnose z javnostmi, o tem pravi: »V Ogledalu ob prispevkih redno objavljamo tematske fotografije, ki podkrepijo temo oz. sporočilo članka. Glede na to, da smo stranka, ki edina postavlja družino na prvo mesto med vrednotami, pa je verjetno logično, da se to odraža tudi na objavljenih fotografijah.«
Kline pravi, da v primeru, ko gre za interno glasilo, uporabe otrok ne moremo presojati z vidika oglaševalskega kodeksa, zato ni sporna. »V kolikor bi to bil del kampanje, pa je uporaba otrok sporna ne glede na to, ali je njihova identiteta znana.«
Svojevrsten manever je nedavno uspel tudi vladni stranki SDS, ki je v predvolilnem času zamenjala svojo himno. Pesem Za Slovenijo živim je prvotno prepevala najstnica Klara, zmagovalka karaok v oddaji Vrtiljak na TV Slovenija. Za pesem so posneli tudi videospot, kjer se Klara z vrstniki sprehaja po znanih slovenskih destinacijah. Čeprav je pesem za SDS ponovno posnela Nuša Derenda, je izvirna verzija dobila strankarsko konotacijo. Neposredno seveda SDS ne bo možno očitati, da je v politične namene uporabila otroke, ne gre pa prezreti, da najstniki v videospotu prepevajo pesem, ki je danes himna parlamentarne stranke.
Priložnost za fotografiranje z otroci je minuli teden dobil tudi minister Andrej Vizjak, ki je brežiškemu vrtcu izročil bon za nakup komunikacijske opreme. Seveda je bilo njegovo zatrjevanje, da ne gre za predvolilno potezo, zaman. Oliver Vodeb iz Studia Poper pravi, da se volilna kampanja v resnici začne takrat, ko mediji s svojimi vsebinami prevzamejo diskurz predvolilnega boja. »V kolikor katera koli politična stranka želi delati dobro in dobrodelno donirati, lahko to počne brez samopromocijskega cirkusa. V nasprotnem primeru gre v vsakem primeru za režirano predvolilno dejanje.«
Edina institucija, ki je do uporabe otrok v politični kampanji res dosledna, je RTV Slovenija, saj so v pravilih za oglaševanje na programih v času volilne kampanje zapisali, da RTV Slovenija v skladu z mednarodnimi konvencijami ne bo objavila oglasov, v katerih bodo nastopali otroci, mlajši od 14 let. Kako pa bo z otroki v drugih medijih, bo mogoče opazovati že v naslednjih dneh, ko se tudi uradno začenja predvolilna kampanja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.