28. 8. 2008 | Mladina 35
V sedmih poznanstvih okoli sveta
Kako je slovenski študent potrdil enega najbolj znanih urbanih mitov
© Borut Krajnc
Mit, o katerem govorimo, gre takole: poljubnega človeka na zemlji od drugega poljubnega človeka loči povprečno le šest poznanstev. Pravzaprav ne gre za mit, ampak za sociološko teorijo, katere utemeljitelja sta Stanley Milgram in Jeffrey Travers s harvardske univerze. V najbolj znanem eksperimentu, »eksperimentu o majhnem svetu«, izpeljanem leta 1969, sta 296 kmetom v ameriški zvezni državi Nebraska poslala pisma z naročilom, naj poskrbijo, da bo vsebino pisma dobil neki borzni posrednik v Bostonu v zvezni državi Massachusetts. Pismo naj bi torej poslali znancu, ta bi ga poslal svojemu znancu itn. Le 64 od 296 pisem je doseglo naslovnika, v povprečju pa so bila poslana 6,2-krat. Od tod torej izhaja teorija o šestih stiskih rok (6 handshakes) oziroma šestih stopnjah ločenosti (6 degrees of separation). Ker je naslovnika dosegla manj kot četrtina pisem in ker je bil eksperiment omejen zgolj na ZDA, so številni dvomili o verodostojnosti številke 6,2 in teorija je postala mit. Večkrat preizkušan, a nikoli do zdaj zadovoljivo.
Potem je v zgodbo vstopil Jure Leskovec, danes 28-letni diplomant Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani ter podiplomski študent na ameriški univerzi Carnegie Mellon v Pittsburghu. Bil je eden od zgolj desetih Microsoftovih štipendistov, izbranih leta 2006, in se je tistega poletja zglasil v raziskovalnem oddelku računalniškega giganta v Seattlu na poletno delo. »Mentorju (in sodelavcu pri raziskavi Ericu Horvitzu, op. a.) sem predstavil svojo zamisel za raziskavo. Zaradi pravil o zasebnosti uporabnikov ni bilo jasno, ali bomo dobili dovoljenje. A smo ga. Potem smo kupili za približno 100 tisoč dolarjev strojne opreme in začeli delati. To me je povsem impresioniralo. En ''pokovec'' pride in reče, da bi nekaj počel, oni pa prav nič ne mencajo in financirajo zadevo,« je razložil. Zamisel je bila, da bi na podlagi podatkov o uporabi Microsoftovega sistema za izmenjavo besedilnih sporočil Messenger (MSN) preverjal zakonitosti delovanja svetovnega socialnega omrežja. Prav »Dinamika velikih omrežij« je sicer tema njegove doktorske disertacije, ki jo bo zagovarjal prihodnji mesec.
Ko je dobil potrebno opremo, se je lotil zbiranja podatkov. »Trajalo je ves mesec, da sem zbral vse podatke, ker Microsoft ne shranjuje podatkov o aktivnosti uporabnikov. Sam sem si moral odpreti pipico in zbrati podatke.« Nato je iz zbranih podatkov o vseh pogovorih med uporabniki Messengerja junija 2006 odstranil vse, kar bi lahko razkrilo identiteto uporabnikov in vsebino pogovorov. »Poznali smo le skupno število pogovorov med pari uporabnikov ter njihovo lokacijo, spol in starost. To so podatki, ki so jih ljudje sami vnesli in jim nekako verjameš, da so pristni. Veliko je tudi takih, ki ne vnesejo nobenih podatkov, vendar to ni vplivalo na raziskavo.« Sistem MSN je junija 2006 uporabljalo 240 milijonov ljudi, od tega jih je vsaj eno sporočilo poslalo 180 milijonov. V času raziskave je prek sistema MSN potekala kar polovica vse svetovne komunikacije prek sistemov za izmenjavo sporočil in MSN je še danes največji. Opravili so približno milijardo pogovorov na dan in si v mesecu dni izmenjali 250 milijard sporočil. »Na podlagi pridobljenih podatkov smo zgradili omrežje ter preverjali teorije iz delovanja in zakonitosti socialnih omrežij. Te teorije so do zdaj preverjali na vzorcih nekaj sto ljudi, mi pa smo imeli vzorec 240 (oziroma 180) milijonov ljudi z vsega sveta,« je obsežnost raziskave opisal Leskovec.
Tako se je lotil tudi preverjanja teorije o šestih stopnjah ločenosti. »Naredili smo omrežje 180 milijonov točk, povezava med dvema točkama je pomenila, da sta se uporabnika junija pogovarjala. Potem smo iskali najkrajše poti med točkami.« Izbral je tisoč naključnih uporabnikov in preverjal, koliko poznanstev jih loči od preostalih 180 milijonov uporabnikov. In dobil povprečje 6,6. Le 4 desetinke več od rezultata Milgram-Traversovega poskusa, čeprav sta Milgram in Travers preverila 64 verig, Leskovec pa 1800 milijard! Natančneje pa so rezultati takšni: 48 odstotkov uporabnikov je mogoče doseči prek šestih ali manj poznanstev, pri sedmih poznanstvih je ta delež že 78-odstoten, 90 odstotkov uporabnikov sistema MSN pa je mogoče doseči s povprečno manj kot osmimi poznanstvi. »Torej bi lahko rekli, skozi pogled na svet, ki ga ponuja Messenger, da je med ljudmi približno sedem stopenj ločenosti,« piše v Leskovčevi raziskavi. Ugotovitev ga je dodobra presenetila. »Vsi smo pričakovali povprečje okoli deset.«
Pridobljeni podatki so mu omogočili tudi delne analize, torej kako so povezani ljudje znotraj posamezne države. Izkazalo se je, da smo Slovenci med najbolj povezanimi. Povprečno nas loči 5,2 poznanstva. Turki so na primer 5,18 poznanstva narazen, Britanci 5,6, Kitajci 6,4, Američani pa skoraj 7. Glede na majhnost Slovenije se zdi številka 5,2 kljub vsemu zelo velika. Leskovec se strinja, da bi po logiki pričakoval manjše število, vendar v svoje analize verjame in poudarja, da so omrežja »zelo zanimiva ravno zato, ker nas večkrat presenetijo in ker naša predvidevanja sploh ne vzdržijo oziroma so napačna«.
Na našo prošnjo je izdelal tudi analizo povezanosti Slovencev s prebivalci drugih držav. Pri iskanju držav, s katerimi smo Slovenci najbolj povezani, torej nas povprečno povezuje najmanjše število poznanstev, je dobil dokaj pričakovane rezultate, saj so na prvih petih mestih štiri države nekdanje Jugoslavije in Albanija. Najbolj oddaljeni smo po njegovi analizi od Japoncev, saj nas povprečno loči kar 9,6 poznanstev.
Ob vseh teh podatkih se postavlja vprašanje, koliko so primerljivi z resničnim svetom, če bi torej upoštevali še vse tiste, ki sistema MSN ne uporabljajo, tiste, ki interneta sploh nimajo, in tiste, ki zanj sploh še niso slišali. Kot pravi Leskovec, bi lahko sklepali, da je mlada in tehnološko bolj izobražena populacija, ki uporablja sistem, bolje povezana in je torej povprečno število povezav v resničnem svetu nekoliko večje, hkrati pa so v omrežju MSN »luknje«, na primer celinski deli Afrike, kjer sistema ne uporablja nihče, kar nakazuje boljšo povezanost v resničnem svetovnem socialnem omrežju. »Čeprav je analizirani vzorec ogromen, je skoraj nemogoče vedeti, ali so uporabniki sistema MSN socialno povezani enako kot preostalo človeštvo,« so zapisali v časniku Washington Post, ki je, tako kot britanski Guardian, pisal o raziskavi.
Leskovčeva raziskava je sicer pokazala še nekaj zanimivih zakonitosti. Število pogovorov narašča premosorazmerno s fizično razdaljo med uporabnikoma. Najdlje trajajo pogovori med najstarejšimi uporabniki, vendar je vzrok za to večinoma počasnejše tipkanje, saj si mladi (teh je med uporabniki seveda daleč največ) na časovno enoto izmenjajo občutno več sporočil. Mladi največ in najdlje govorijo s svojimi vrstniki, čim je eden od sogovornikov starejši, trajanje pogovora ni odvisno od starosti drugega. Najmanj se pogovarjajo uporabniki, stari od 25 do 45 let, torej najaktivnejša populacija. Daleč največ, skoraj polovica pogovorov, poteka med moškim in žensko. Ti pogovori so tudi najdaljši, izključno ženski pogovori so nekoliko krajši, pogovori med moškimi pa najkrajši. Kar 99,9 odstotka ljudi je povezanih med sabo, svetovno socialno omrežje je zelo robustno v smislu, da je treba izbrisati zelo veliko vozlišč, da omrežje razpade.
In še nekaj zanimivih statističnih podatkov. Po deležu populacije posamezne države, ki aktivno uporablja sistem MSN, je na prvem mestu Islandija s 35-odstotnim deležem, sledita ji Španija (28) in Nizozemska (27). Slovenski delež uporabnikov je 10-odstoten, to je več kot v ZDA (8 odstotkov). Največ pogovorov na dan opravijo uporabniki v Afganistanu. Večina je najverjetneje tujih vojakov, čeprav tega ni mogoče z gotovostjo trditi, saj Iraka v nobeni kategoriji ni med prvimi desetimi.
Slovenci smo junija 2006 opravili skoraj 28 milijonov pogovorov, to pa nas uvršča na 29. mesto na svetu po številu pogovorov na prebivalca. Od vseh slovenskih pogovorov jih je nekaj več kot 70 odstotkov potekalo s slovenskimi sogovorniki, smo pa zato s tujimi prijatelji govorili več in dlje, saj smo kar približno polovico vseh poslanih sporočil poslali v tujino, prav tako smo za pogovore z znanci na tujem porabili polovico vsega pogovornega časa. Po povprečnem trajanju pogovorov smo precej na repu lestvice. Sploh po pogovorih znotraj države; ti v povprečju trajajo 5 minut in 9 sekund, to pa nas uvršča na 147. mesto na svetu. Daleč največ se, presenetljivo, pogovarjamo z Američani. Povprečna starost slovenskega uporabnika sistema MSN je bila sicer pred dvema letoma 20,6 leta, največ uporabnikov (8 odstotkov) pa je bilo starih 15 let.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.