Katarina Kresal, predsednica LDS

Katarina Kresal je v politiko prišla pred dobrim letom dni, prevzela je stranko, ki so ji napovedovali konec. Stranko je konsolidirala in na volitvah pričakuje uspeh. Seveda relativni, LDS tokrat nekdanjih ratingov ne bo mogla potrditi. Pravi, da v vlado Janeza Janše ne bo vstopila in da besede ne bo požrla.

V politiko ste vstopili pred dobrim letom dni, pa ste že izdali svojo prvo knjigo. Milan Kučan je ni, pa je bil v politiki desetletja. Ali ni za takšen 'greatest hits' malo prezgodaj?

> Ne gre za izdajo uspešnic, niti za kakšno biografijo, knjiga je posledica spleta naključij. Ljudje me pogosto sprašujejo o stvareh, iščejo pojasnila, in ko sem zato nekoč brskala po svojih starih tekstih, sem presenečena ugotovila, da se je pa v enem letu res nabralo veliko materiala. Ko smo nekaj dni kasneje klepetali s kolegi, da bi bilo zanimivo narediti bilanco enega leta, ni trajalo dolgo, ko je padla ideja, da naredim to v obliki knjige. Za en vikend sem se nato zaprla na morje in zbirala in prebirala. Bilo je zelo zanimivo iti skozi te sploh še ne tako stare tekste. Vidiš, kako hitro se stvari dogajajo. Dober znak je, da se skozi vse vleče rdeča nit, da ves čas prisegam na temelje demokracije, na standarde pravne države, na neke osnovne etične standarde, ki naj bi jih imel vsak od nas.

Ko vas je Jožef Školč začel prepričevati, da bi prišli v LDS, vam je verjetno razložil svoj pogled na politiko, dal napotke, nasvete. Kaj je zamolčal, kaj vas je v politiki najbolj presenetilo?

> Moje glavno vodilo za to, da sem se odločila za kandidaturo za predsednico LDS, je bilo, da sem po pogovoru s širšim vodstvom stranke in s poslanskim klubom ugotovila, da mi bodo dejansko dali možnost voditi stranko. Šele ko sem ugotovila, da bom v resnici imela možnost spreminjati stvari ter oblikovati delo in odločanje stranke, sem se odločila, da bom sprejela kandidaturo.

Česa niste pričakovali, kaj vas je presenetilo?

> Nikoli se ne moreš popolnoma pripraviti na situacijo, ki si jo od prej spremljal od zunaj. Skupni imenovalec opažanj po enem letu je, da je politika vse prepogosto polna neučinkovitih rešitev, da ne zna prisluhniti resničnim problemom, da ne daje resnih rešitev. In še nekaj, v slovenski politiki beseda velikokrat nima svoje teže in obljuba ne dela dolga, laž pa gre vse prelahko z jezika.

Kaj je pravi razlog za neučinkovitost v slovenski politiki, za prelamljanje obljub, ki ju omenjate?

> Govoriva o slabem upravljanju države. V slovenski politiki bi morali dvigniti standarde odločanja tistih, ki to odgovornost nosijo. Posamezniki z močjo bi morali svoje odločitve sprejemati po strokovnem premisleku, ne pa po političnih preferencah. Pri nezmožnosti iskanja učinkovitih rešitev pa bi lahko tudi rekla, da se politika ni bila sposobna prilagoditi temu, da je naše življenje postalo mnogo hitrejše, mnogo bolj interaktivno, da je mnogo bolj vpeto v Evropo in v svet. Da je preprosto minil čas vsiljevanja političnih odločitev. V družbi, ki je na zelo visoki stopnji razvoja, ki vidi čez svoje meje, pač ne moreš več vsiljevati rešitev, ki so bile sprejete brez prepričljivih argumentov. In ravno to najbolj manjka slovenski politiki, morali bi stopiti v korak s časom, odločitve o naših problemih in o načinu reševanja le-teh bi morale nastati na podlagi širših razprav.

Politika v Sloveniji je tako močna, da drugi družbeni sistemi velikokrat svojega mnenja ali ne upajo dati ali pa je njihovo mnenje politično obremenjeno.

> Politika ni znala stopiti v korak s časom, spremenil se je naš družbeni in gospodarski sistem, politika pa je ostala na ravni izpred petnajstih let. Kot da se ni naučila novih prijemov, kot da ne spusti vase svežega vetra, vseskozi brani svoje stare pozicije, zatira nove ideje in omejuje vstop novih ljudi. Koliko let v politiki že ni bilo novega človeka na vidni poziciji?

No, vi ste novi človek.

> Ja, v LDS se je to zgodilo, drugje pa ne, vse to zavira razvoj.

Ali ne obstaja tudi stranka, ki govori o novi politiki?

> Obstaja, ampak meni je pomembno, kdo in kje so ljudje, ki se resno na novo angažirajo v politiki. V LDS sem pripeljala nove ljudi, neobremenjene, sveže, ne nujno samo mlade, tudi starejše, ampak predvsem ugledne posameznike, ki ne nosijo nobenih političnih nahrbtnikov. In ti so v naši stranki dobili pomembno besedo, niso samo statisti.

Kaj bo za LDS pomenil uspeh na parlamentarnih volitvah?

> To me vsi zelo radi sprašujejo pri tem, ko ugotavljajo, da bo imela LDS zdaj slabši rezultat kot nekoč.

Če sem malo ciničen, bom hitro dodal, da bo na teh volitvah LDS dosegla najslabši rezultat v vsej svoji politični zgodovini.

> Če želimo realno ocenjevati, kaj bo uspeh na volitvah, moramo za izhodišče vzeti stanje LDS, kakršno je bilo v času mojega prihoda v stranko. Ne moremo se primerjati s 23 %, kot smo jih dobili pred štirimi leti, ko do krize v stranki še ni prišlo. Ko sem sama prevzela LDS, je bila ta na robu parlamentarnega praga. In če bomo na teh volitvah dobili dvakrat, trikrat več, kot smo kotirali takrat, ko sem prišla v stranko, mar to ne bo štelo za uspeh?

Bo vaš uspeh merljiv s tem, ali boste postali člani vladne koalicije?

> Ne, nisem muha enodnevnica. Prišla sem z resnim namenom, da delam v politiki, da delam v LDS, da jo dolgoročno vzpostavim kot kredibilno stranko. Svojo zmago smo dosegli že pred temi volitvami. Kar spomnite se, kako so še pred letom dni mnogi mislili, da se LDS ne bo nikoli več pobrala. Pravzaprav nam je malokdo v resnici privoščil, da bi se. Po enem letu nismo le ustavili upada podpore, pač pa se je trend obrnil, pridobili smo nove ljudi, imamo sveže ideje, se poenotili, spet postali prijatelji. To se je lepo videlo na našem programskem kongresu. Ni bilo več prerekanj, bila je konstruktivna debata, bile so dobre ideje, program, ki smo ga sprejeli soglasno ...

Moj kolega Bernard Nežmah bi verjetno hitro napisal, da je stalinistično, če je bil program sprejet s stoodstotno podporo.

> Pozabili ste, kako smo prišli do tega programa. Proces njegovega oblikovanja je bil pravi odraz demokracije. Začeli smo konec prejšnjega leta z več kot stotimi obiski po Sloveniji in odprtimi programskimi okroglimi mizami, potem se je ta debata zožila na naše programske odbore, pa na svet stranke, izvršni odbor ... Pol leta je torej potekala široka razprava znotraj stranke o tem, kaj naj bi šlo v program in kaj ne. To, da smo ga na koncu sprejeli soglasno, pravzaprav pomeni, da je demokracija delovala, da je program sprejemljiv za vse in da se v njem vsak lahko spozna tudi s svojim prispevkom.

Se strankino demokratično mnenje strinja, da res ne bi bilo smiselno iti v koalicijo z Janezom Janšo?

> Gre za to, da po štirih letih mandata te vlade ugotavljamo, da tovrstne politike ne moremo podpirati in da s takšnim načinom vodenja države ne moremo soglašati. Volk dlako menja, narave pa ne, in če je Janez Janša danes zadržan v TV-so-očenjih in javnih nastopih, to ne pomeni, da bomo kar pozabili, kaj se je dogajalo v zadnjih letih. Janez Janša in njegovi kolegi iz vladajoče koalicije radi rečejo, da smo izključevalni. Ja, temu lahko rečete tudi izključevanje, če želite. Ampak izključevalni smo do politike, ki misli, da je na volitvah državo dobila v last, ne pa v upravljanje; do politike, ki si cilj umika iz gospodarstva predstavlja tako, da v gospodarstvo postavlja svoje kadre, pri čemer daje prednost strankarski lojalnosti, ne pa znanju in izkušnjam; do politike, ki neodvisnost medijev razume na način, da celo sama ustvarja brezplačnike, ki v velikih nakladah tedensko blatijo politične nasprotnike; do politike, ki vsako kritiko zavrne z obrazložitvijo, da so za vse krivi tisti pred njimi. Takšne politike ne maram in jo tudi izključujem.

V zadnjih mesecih ste zelo napadalni do vlade Janeza Janše.

> Napadalnost ni prava beseda. Smo kritični, ampak kritični nismo le zadnje mesece, sama sem kritična od trenutka, ko sem prevzela stranko, in kritični so bili moji kolegi tudi pred menoj. Ne smemo pozabiti, da LDS ni nikoli paktirala s to oblastjo, nismo podpisovali nobenih sporazumov o nenapadanju ali sodelovanju. Opozicija mora opravljati svoje delo, mora opozarjati na napake, vlada se že sama po sebi dovolj hvali.

Kaj je po vašem mnenju največja napaka Janeza Janše?

> Odgovor bom razdelila na dva dela: eden je konceptualen očitek, naj ga ponovim, ta vlada, tako kot vsaka vlada, države ni dobila v last, pač pa v upravljanje in tega se vlada Janeza Janše pač ne zaveda. In drugič - četudi je imela ugodne gospodarske razmere, ni ničesar prihranila za slabe čase, ki se nam obetajo, in ni naredila nujno potrebnih sprememb in reform. Ni končala privatizacije v gospodarstvu, nič ni naredila za povečanje učinkovitosti zdravstvenega sistema, razen nekaj pod mizo podeljenih koncesij svojim prijateljem, in tudi od daleč ni pogledala pokojninskega sistema, ki bi ga morala narediti bistveno bolj vzdržnega, kot je danes, ter ga prilagoditi staranju slovenskega prebivalstva.

Omenjate reforme, ki jih ta vlada ni izpeljala; vaša stranka je tem reformam, tistim, ki jih je pripravila ekipa Jožeta P. Damijana, ostro nasprotovala.

> Z reformami je vlada poizkušala, ampak se je ustavila takoj, ko je bilo javno mnenje proti.

Mogoče pa so bili proti, ker so bile reforme napačno zastavljene.

> Seveda, ampak po mojem mnenju bi se morala politika o načrtovanih reformah pogajati in iskati kompromise. Nič ne gre enostransko, nič ne gre avtoritarno. Na koncu je treba najti čimboljšo pot do boljše družbe. Bolj ko bomo odlagali probleme na stran, bolj nas bodo udarili po glavi kasneje. In če so to reforme, jih speljimo, ampak samo s širokim družbenim konsenzom.

V svojih javnih nastopih večkrat omenjate afero Mercator. Ste res prepričani, da se je tistega avgusta v predsedniški palači zgodil dogovor o prodaji Mercatorja za prevzem Dela?

> Vsi dogodki, ki so sledili temu sestanku, ki je zagotovo bil, potrjujejo, da se je zgodilo to, kar vseskozi trdim. Zakaj je to izvirni greh, zakaj je afera Mercator mati vseh afer? Zato ker sta se ravno v tej zgodbi prekrižali dve stvari, ki se v politiki ne bi smeli. Ena je neposredni vpliv na gospodarstvo, mešetarjenje z državnimi deleži, pod mizo, netransparentno, pod ceno ... In po drugi strani vse z namenom pridobiti neposreden vpliv v medijih. To sta dva huda, nedopustna in neopravičljiva greha. In kaj dela sedaj Janez Janša? Krivdo poskuša zvaliti na druge. Pravi, da tega ni naredila vlada, ampak paradržavna sklada. Lepo vas prosim, enostavno ne smemo dopustiti, da tisti, ki so odgovorni, breme krivde prevalijo na druge. Kdo drug kot ravno vlada pa lahko prodaja državne deleže? Morda opozicija?

Eden od ljudi, ki je bil na tem sestanku, je Matjaž Gantar, ki vam je sestavil gospodarski del strankinega programa. Ste se z njim pogovarjali o tem sestanku?

> O tem ga nisem spraševala. Kapitalizem je relativno krut sistem, gospodarstveniki in poslovneži bodo vedno iskali svojo priložnost tam, kjer so večji profiti. Ampak problem ni v tem, da sami iščejo svojo priložnost, problem je, da jim take priložnosti ponuja politika.

Pravite, da denar ne pozna morale?

> Ne moremo reči, da je kapitalizem izjemno moralen sistem, ampak smo ga izbrali in ga imamo. In najslabše, kar politika lahko naredi, je, da poskuša dajati moralne nauke o drugih, to nas takoj spomni na neke druge čase in neko drugo državo. Po drugi strani pa imamo politiko, ki mora temeljiti ravno na morali in etiki, ki mora biti s svojimi ravnanji za zgled. Politiki morajo biti moralni in etični ljudje in o tem, ali v Sloveniji je tako, bi morala potekati prava razprava.

Saj lahko razumem legitimni interes gospodarstvenikov, ampak če za primer vzamemo le Matjaža Gantarja, nekaj časa je poizkušal pri SLS, potem je sodeloval z vlado, sedaj z vami. Zdi se, da želi s pomočjo politike uresničiti svoje interese.

> Zakaj taka trditev? Iz česa izhaja?

Domnevam pač. Od države je recimo želel kupiti banko, pa mu ni uspelo, in morda sedaj poskuša pri vas.

> Matjaž Gantar je, ne pozabite, začel sodelovati z nami, ko smo bili čisto na psu, ko se sploh ni vedelo, ali bo zgodba z novo mlado predsednico uspela. Sodeluje zato, ker je ocenil, da smo stranka, ki je odprta za sveže poglede, ki dopušča nove ideje. Z nami se je izključno pogovarjal o gospodarskih rešitvah in pomagal nam je sestaviti zelo dober gospodarski program. Ne delamo mu nobenih uslug in mu nismo nič obljubili. Saj mu pravzaprav ne moremo ničesar dati ...

... za zdaj verjetno res ne.

> V politiki sem šele eno leto in dokazala bom, da mi beseda etika nekaj pomeni. Je pa žalostno, da smo v tej državi padli tako globoko, da za vsakim angažmajem takoj vidimo koristoljubje, tudi to je posledica splošne paranoje, ki jo je rodila ta vlada s svojo neetičnostjo.

So po vašem mnenju tajkuni politični konstrukt Janeza Janše?

> Tajkuni so dimna zavesa, s katero se želijo prikriti resnični problemi v družbi. Ne gre za to, da kdo brani neupravičeno bogatenje in netransparentne posle. Janez Janša vseskozi trdi, da je Slovenija na pravi poti, a v resnici bi morali biti na pravni poti, kar pomeni, da bi mehanizmi nadzora in pregona morali delovati že od prvega dne njegove vlade, in delovati bi morali ne glede na to, kdo je osumljenec in kdaj bodo volitve. In če se ugotovi, da sta Igor Bavčar ali pa Matjaž Gantar kršila zakone, naj se zoper njiju izpeljejo ustrezni postopki. Pred zakonom smo vsi enaki. To je osnovno pravilo, brez katerega Slovenija nikoli ne bo na pravi poti. Zato imamo organe pregona in imamo sodišča, da to zagotovijo, danes pa je vse skupaj postalo zgolj medijski šov, vaba za volivce in v posmeh pravni državi.

Janša vam očita, da je Igor Bavčar član vaše stranke in da ga posredno podpirate.

> Kaj je narobe, če je član naše stranke, saj jaz ne odgovarjam za njegovo ravnanje in tudi mene Bavčar ne sprašuje, kako naj vodi svoje podjetje. Takšne obtožbe so absurdne. Mislite, da jaz nadzorujem gospodarstvenike, ki so v moji stranki? To je smešno. To je iluzija, ki jo želi vzpostaviti ta vlada: da so ene stranke tajkunske, druge pa ne.

LDS je pred nekaj meseci izdala brezplačnik, ki je bil razdeljen v vsa slovenska uredništva ...

> Vi temu pravite brezplačnik? To je bil programski časopis, krajša verzija našega programa.

OK, naredili ste programski časopis. Kakšno je vaše mnenje o Slovenskem tedniku in Ekspresu, ki sta se pojavila na slovenskem medijskem prizorišču?

> Ko gledam inflacijo brezplačnikov v času te vlade, vidim, da se SDS uči metod iz tujine. In ko jih berem, se mi zdi, da gledam nekatere ameriške medije z začetka iraške vojne. Brezplačniki imajo vprašljiv vir financiranja, vsi so absolutno črno-beli, narejeni so zgolj za to, da blatijo opozicijo.

V Slovenskem tedniku smo recimo brali, da kupujete svojo garderobo v tujini in da se po nakupih vozite z letalom.

> Zadnja dva meseca moram odgovarjati samo na vprašanja, kaj kupujem in kje - in to je namen, ki ga zasledujejo takšni brezplačniki. Zgodba v Slovenskem tedniku je bila totalen konstrukt, sestavljena na način in v tonu, katerega namen je bil, da me za vsako ceno oblati.

Ali lahko človek, ki je premožen, kot ste recimo sami, zagovarja tradicionalne leve vrednote, kot so enakopravnost, socialna država, enakost ljudi itd.?

> Ali zagovarjanje enakopravne, pravične in solidarne družbe ne gre skupaj z uspehom? Politiki načeloma presojajo razmerja in odločajo o stvareh, v katerih sami niso sodelovali. Od politika je seveda nemogoče pričakovati, da se bo sam osebno znašel v vsaki situaciji in da je to pogoj, da jo razume. Tudi ko sem še delala kot odvetnica, nisem vedno sama doživela vseh situacij, za katere so stranke potrebovale pomoč, a sem jih vseeno lahko razumela in jim nudila kvalitetno pravno zastopanje. In v politiki je enako. Ker sama ne morem poznati vseh situacij, v katerih se znajdejo ljudje, veliko potujem po Sloveniji in se srečujem z ljudmi. Več kot sto obiskov sem opravila to leto. In res je, lahko si prav šokiran, kako malo je včasih vredno življenje - in kako težko ga je živeti. Imam pa znanja in izkušnje, na podlagi katerih lahko poiščem učinkovite rešitve za takšne situacije.

Ena od stigem, ki se je prilepila na vašo stranko, je, da ste stranka kapitala. Seveda je legitimno, da ima tudi kapital svojega zastopnika, a zanima me, kako odgovarjate na te očitke.

> Ne vem, zakaj se je na nas prilepila takšna etiketa. Zato ker nam Matjaž Gantar svetuje na gospodarskem področju? Lepo vas prosim, potem pa nismo le stranka kapitala, ampak smo poleg tega tudi stranka znanja, ker imamo dr. Lucijo Čok, stranka zdravja, ker imamo prof. dr. Zdravka Ziherla, stranka širokega in kritičnega pogleda na zgodovino, ker imamo dr. Jožeta Pirjevca. Zakaj tudi nismo stranka, ki ve, kaj moramo postoriti v kulturi, ker sodelujemo z Darkom Brlekom, ali pa stranka, ki ve, kako pomembna je pravna država in enakost pred zakonom, saj ima Aleša Zalarja in predsednico Katarino Kresal?

V enem izmed intervjujev ste dejali, da ste nekoč stali na Roški. Takrat ste bili v prvem letniku srednje šole. Ste sploh vedeli, kaj je politika?

> Sem vedela in sem tudi spremljala, kaj se v politiki dogaja. Večine mojih vrstnikov politika res ni zanimala, a mi smo se doma pogovarjali o njej. Tudi v srednji šoli sem brala Mladino in alternativne časopise. In tako sem nekoč na Roški navijala za Janeza Janšo, zdaj pa zanj že dolgo ne navijam več.

Svojo politično vlogo Janša velikokrat gradi na »osamosvojitvenem kapitalu«. Zakaj LDS, ki ima dva posameznika, usodno povezana z Roško (Igorja Bavčarja in Francija Zavrla), »uporaba« takšnega kapitala ne zanima?

> Kdo pa sploh lahko razpolaga z osamosvojitvenim kapitalom? Nihče, to je kapital Slovenije, predvsem pa njenih ljudi. Nedopustno in nekorektno je, če si ga kdo lasti.

Zakaj tri opozicijske stranke, če sva se že dotaknila osamosvojitve, niso sklenile podobnega zavezništva, kot ga je nekoč Demos?

> Prisegam na parlamentarno demokracijo, na pestrost izbire. SD, Zares in LDS so se javno zavezale, da je naš skupen cilj, da na volitvah zberemo 46 poslancev, da dobimo večino glasov. A naj volivci sami izberejo, katera je tista stranka, ki jim je najbolj blizu. Sama ne pristajam na logiko, da obstaja samo ena alternativa Janezu Janši in da je ta alternativa samo Borut Pahor. Če pristanemo na tako logiko, potem nismo nič boljši od opcije, ki jo moramo zamenjati. Alternativa je ravno v tem, da obstajajo tri različne stranke, ki so rekle, da vsaka zase prepričuje svoje volivce, da pa jim je skupni imenovalec želja, da zamenjajo vlado Janeza Janše.

Kaj se bo zgodilo, če bo na volitvah zmagala stranka Janeza Janše? Mandatarju je do sedaj vedno uspelo sestaviti vlado.

> In tudi tokrat bo tako. Mandat na koncu vedno dobi tisti, ki lahko sestavi vlado. Sicer so znova volitve, vsaj v demokraciji. LDS z Janezom Janšo gotovo ne bo šla v vlado, sama svoje besede ne bom požrla. Nemogoče je, da bi LDS sodelovala v vladi, ki jo vodi posameznik, ki si vladanje predstavlja tako, kot si ga Janša. Z njegovim konceptom države, pravnih razmerij, spoštovanja, vodenja ekipe se ne morem strinjati. Sicer pa ponavljam, da je v Sloveniji medijsko vsiljen dualizem dveh premierov, le dveh možnosti. To preprosto ne drži.

Borut Pahor je rekel, da ste po njegovem mnenju »zelo privlačni«. Ali je simpatija obojestranska?

> Svoje kolege navadno ocenjujem po stališčih, po politični drži, po strokovnih mnenjih, po dejanjih. Simpatije so zame stvar prostega časa.
Pahor je LDS speljal Mitjo Gasparija, vašega kandidata na predsedniških volitvah.
> Mitja Gaspari se je sam odločil, kam bo šel. To odločitev je sprejel po tem, ko ga je naša stranka podprla na predsedniških volitvah, ko mu je pomagala pri zbiranju sredstev, pri tehnični podpori kandidature, pri organizaciji kampanje ... Lahko rečem, da je bila odločitev Mitje Gasparija, da gre po predsedniških volitvah k drugi stranki, eno največjih razočaranj, ki sem jih doživela v prvem letu političnega življenja.

Si Mitjo Gasparija lahko predstavljate kot podpredsednika vlade?

> Odgovor je isti, kot na vprašanje, koga vidim na ministrskih mestih. Enostavno nismo še v času, ko bi bilo smiselno o tem govoriti. Naprej je treba speljati volitve, pogledati, kako se bodo razporedili glasovi podpore, videti razmerje moči in se šele nato začeti pogovarjati o imenih in o funkcijah. Ocenjevanje Pahorjeve ali pa Janševe ekipe se mi zdi v tem trenutku nesmiselno in nekorektno.
Zelo verjetno se bo zgodilo, da bo eden od jezičkov na tehtnici stranka Desus. Sami ste večkrat pozvali Karla Erjavca, naj zaradi afere Patria odstopi. Bi z njim brez težav sodelovali v novi vladi?
> Predlagali smo tudi, naj odstopi Janez Podobnik ali pa minister Dragutin Mate. V politiki ne gre za osebne odnose. V LDS pač vidimo, da je na obrambnem ministrstvu zaposlen človek, ki ne ve, kaj se dogaja na ministrstvu, ki ne ve, koga zapirajo na Finskem, ki se sklicuje na posameznika, ki ima status preiskovanca, ki se čudi, ko na Finskem odstopajo zaradi visokih etičnih standardov.

Ali bi v njegovem primeru odstopili?

> Če bi bila na mestu Karla Erjavca, bi absolutno sprejela objektivno odgovornost in bi to zahtevala tudi od svojih kolegov, predvsem pa ne bi tiščala glave v pesek in se skrivala pred problemom, ki je nastal.

Kakšen je vaš odnos z Zoranom Jankovićem?

> Zoran Janković je dober župan mesta Ljubljane, zato se z njim rada srečam in pogovarjam.

Po političnih hodnikih se preigrava teorija, da bi lahko Zoran Janković po volitvah postal kandidat za premiera.

> Saj je sam dejal, da ga sodelovanje v državni politiki za zdaj še ne zanima. Zakaj bi špekulirali o nečem, kar ni realno.

No, rekel je tudi, da ne bo kandidiral za župana Ljubljane, pa je. Ste se z njim pogovarjali tudi o tej možnosti?

> Ne, bili smo pri njem na sestanku, zanimal ga je naš pogled na nadaljnji razvoj Slovenije in mesta Ljubljana. In nič več kot to.

V svojem programu tudi predlagate zmanjšanje proračuna za vojsko. Kako bi to naredili? Ali ni tako, da Nato od nas zahteva, da je proračun za vojsko visok dva odstotka bruto domačega proizvoda?

> Nato od nas predvsem zahteva izvedbo določenih projektov in sodelovanje. Dva odstotka je priporočljiv znesek, ampak to ne pomeni nujno, da zaveze Natu izpolnjujemo samo z denarjem. S pametnejšim, z gospodarnejšim ravnanjem pri nakupih orožja, s strokovnejšim in bolj transparentnim delom ministrstva lahko najdemo tiste rezerve, da bomo vse obveznosti do projektov Nata izpolnili, čeprav bomo zanje zapravili manj denarja, kot ga danes.

Bo vaša stranka v novem mandatu poskušala spremeniti zakon o istospolnih skupnostih?

> To je ena od naših programskih zavez. Gre za osnovno vprašanje človekovih pravic. Vsi ljudje imajo pravico do tega, da si uredijo svoje družinske statuse, da si uredijo premoženjska stanja, vse to so popolnoma normalne pravice, ki pripadajo vsakomur. Slab zakon o istospolnih partnerskih zvezah bomo zagotovo poskušali spremeniti.

Kaj pa kazenski zakonik?

> Kot veste, je LDS nasprotovala spremembam kazenskega zakonika. Ravno kazenski zakonik je eden od najbolj pomembnih zakonov v državi, zato ker je odsev tega, kaj družba kriminalizira in česa ne. Vse države sprejemajo kazenski zakonik izjemno počasi, nekatere države od člena do člena. Popolnoma nesprejemljivo je, da je ta oblast spremenila kar cel kazenski zakonik, še več, spremenili so tudi zakon o kazenskem postopku in zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. Vse spremembe so nastajale izolirano od javnosti, sprejete pa so bile s preglasovanjem ... A mi ne bi ponovili napake aktualne oblasti, pametno bi bilo, če bi se podaljšal rok, v katerem bi sporni zakon vstopil v obravnavo in bi potem v tem vmesnem času revidirali sporne člene. Počasi, strokovno.

Gledate nacionalno televizijo?

> Ne gledam je veliko, a ko sem zadnjič prelistala napovednik, me je skoraj zadela kap. Same reprize, domačijski šovi in podobno. Ena od naših prvih stvari, ki bi jih naredili, je, da bi spremenili zakon o RTV.

Tudi pri televiziji LDS opozarja na podoben fenomen vpletanja politike kot pri gospodarstvu. Kako naj se politika samoomeji?

> Preprosto, naj zapre vrata in ne vstopa v prostore, kamor ne spada. Pri medijih je treba spremeniti zakon, ki omogoča politično kadrovanje, zakon, ki je izrinil civilno družbo iz organov RTV.

Kaj pa pri gospodarstvu?

> Edina rešitev v gospodarstvu pa je, da ni več države v gospodarstvu. Dokler bo imela država deleže v podjetjih, bo želela imeti svoje predstavnike v nadzornih svetih. Edina rešitev za gospodarstvo je takojšnji zaključek privatizacije.

Takšne stavke smo poslušali že pred štirimi leti. Zakaj naj bi bilo tokrat drugače?

> Dejanja ljudi se lahko presojajo za nazaj, jaz vam zagotavljam, da bomo mi ravnali drugače, kot to počne aktualna vlada.

Ali vam je žal, da ste šli v politiko?

> Ne. Prihodnost je pred nami in želim jo soustvarjati.

Pričakujete, da boste izvoljeni?

> Ja, pričakujem!