4. 9. 2008 | Mladina 36 | Politika
Daleč za Evropo
V Sloveniji poraba energije skokovito narašča, namesto da bi se ustavila, saj je bilo za učinkovitejšo rabo energije zelo malo narejenega
Minister za gospodarstvo: Andrej Vizjak
© Blaž Šunta
Slovenija bo po napovedih ministrstva za gospodarstvo v letu 2008 bruto porabila za 5,2 odstotka več energije kot lani. Uvozna energetska odvisnost države bo znašala 53 odstotkov. Največ energije bo porabljeno v prometu (35,5 odstotka), kar je v primerjavi z letom 2007 kar 11-odstotna rast, ter v predelovalni industriji in gradbeništvu (33 odstotkov). Končna poraba zemeljskega plina naj bi se v medletni primerjavi okrepila za 6,5 odstotka na 1013,9 milijona kubičnih metrov. V neenergetski rabi bo poraba narasla za več kot petino. A v letu 2008 se bodo zvišali tudi izpusti škodljivih snovi. Po napovedih agencije za okolje se bodo izpusti žveplovega dioksida glede na lani povečali za 9,9 odstotka na 20.124 ton. Izpusti ogljikovega dioksida bodo letos dosegli 16,75 milijona ton, kar je za 4,3 odstotka več kot leto poprej. Najbolj, za skoraj deset odstotkov, se bodo zvišali v prometu. Skupni izpusti dušikovega oksida bodo v Sloveniji letos znašali 51.225 ton in bodo za 6,5 odstotka večji kot lani. Vse to so uradne napovedi. Vendar pa razlogov ne gre iskati le v povečani gospodarski dejavnosti, temveč tudi v neučinkoviti rabi energije v Sloveniji.
Povečanje energetske učinkovitosti in učinkovitejša raba energije sta po besedah evropskega komisarja za energijo Andrisa Piebalgsa sicer najcenejši in najbolj učinkovit način za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in povečanje deleža obnovljivih virov energije v energetski oskrbi. Sliši se preprosto. A oblast in gospodarstvo v Sloveniji čaka še veliko dela, da bosta to lahko uresničila. Slovenija namreč po energetski intenzivnosti močno zaostaja za povprečjem EU. Vlada je konec januarja sprejela nacionalni akcijski načrt za energetsko učinkovitost, v katerem na podlagi evropske direktive med letoma 2008 in 2016 predvideva prihranke pri porabi energije v višini 9 odstotkov, pri tem posebej izpostavlja vlogo javnega sektorja. V skladu z evropsko direktivo morajo članice EU predložiti tri akcijske načrte, prvega leta 2007, drugega leta 2011 in tretjega leta 2014. Slovenija je že pri prvem zamudila.
V Sloveniji bi morali povečati energetsko učinkovitost že na podlagi resolucije o nacionalnem energetskem programu iz leta 2004. V njem je predvideno povečanje energetske učinkovitosti za 30 odstotkov oziroma 2,3 odstotka na leto ob povečanju bruto domačega proizvoda za 60 odstotkov. Učinkovitost v končni rabi energije v industriji, široki porabi in prometu bi bilo treba v skladu s to resolucijo do leta 2010 glede na leto 2004 povečati za 10 odstotkov, v javnem sektorju pa za 15 odstotkov. Hkrati resolucija predvideva tehnološki razvoj gradbenih materialov, stavbnega pohištva, energetskih tehnologij in sistemov, informacijskih tehnologij, ki omogočajo prihranke pri porabi energije. Na leto je za izvedbo teh ukrepov predvidenih 58,4 milijona evrov in še dodatnih 17,5 milijona evrov za spodbujanje rabe energije iz obnovljivih virov in za soproizvodnjo električne energije in toplote.
A ker vlada ni zagotovila dovolj denarja, je bilo do zdaj uresničenih le 5 do 10 odstotkov letnih ciljev, opozarjajo na gospodarski zbornici. Lani je bilo zanje recimo na voljo le 3,6 milijona evrov. Zaradi tega Slovenija na področju energetske učinkovitosti za povprečjem EU (brez Romunije in Bolgarije) še zmeraj zaostaja za kar 56 indeksnih točk, za povprečjem starih 15 članic EU pa celo za 66 indeksnih točk. To pomeni, da slovenska podjetja in državljani še zmeraj na enoto porabijo bistveno več energije, kot znaša povprečje v EU. Ob rasti cen energentov to postaja vse bolj pomembno. Medtem ko so se v Sloveniji vodstva podjetij ukvarjala, kako po čim bolj ugodni ceni privatizirati podjetje in kako čim bolj prepričljivo izvesti likvidacijo in po visoki ceni prodati zemljišče za stanovanjsko gradnjo, so v drugih članicah EU podjetja razvijala tehnologije in investirala v povečanje energetske učinkovitosti. V nasprotju s Slovenijo, kjer je vlada recimo ukinila davčne spodbude za vlaganja v investicije, jih v drugih državah na ta način spodbujajo. Enako velja za gospodinjstva. Brez aktivne vloge oblasti programi za povečanje energetske učinkovitosti ostanejo samo na papirju.
V Sloveniji bi tako po ocenah analitikov gospodarske zbornice potrebovali več desetletij, da bi porabo energije na enoto zmanjšali na raven, ki jo imajo zdaj stare članice EU. Ker pa ima EU svoj akcijski načrt, ki na evropski ravni predvideva povečanje energetske učinkovitosti za 1,8 odstotka pri porabi primarne energije (nafta, plin, premog, jedrska energija ...), je to še dodatna obveznost za Slovenijo.
»Sredstva države za finančne spodbude so bila prenizka in močno zaostajajo za načrtovanimi, pri tem pa so bile finančne spodbude usmerjene samo v nakup uveljavljenih tehnologij, brez spodbud za tehnološki in gospodarski razvoj na tem področju. Dajatve na obremenjevanje zraka z emisijami CO2 niso bile instrument za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije in povečanje energetske učinkovitosti, ki bi se namensko uporabljal za financiranje tehnologij, ki zmanjšujejo emisijo CO2. Ni bilo spodbud za naložbe javnih sredstev za raziskave in razvoj za to področje,« razloge za slovensko zaostajanje povzemajo na gospodarski zbornici. Premalo je bilo narejeno tudi za osveščanje porabnikov o koristih, ki jih prinašajo vlaganja v povečanje energetske učinkovitosti, predvsem manjkajo usposobljeni kadri in ekonomski motivi za izvedbo ukrepov. »Naložbe v učinkovito rabo energije in v obnovljive vire energije se morajo izplačati.«
Vlada se zaostanka očitno ne zaveda, če bi se, bi v akcijskem načrtu za povečanje energetske učinkovitosti, ki ga je na predlog ministrstva za okolje in prostor sprejela konec januarja, to upoštevala. Ne bi navajala predvsem splošnih ugotovitev o pomenu povečanja energetske učinkovitosti in zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov.
Diskriminacija industrije
Gospodarska zbornica opozarja, da so ukrepi, ki jih vlada predvideva za dosego prihrankov, za industrijo diskriminatorni in izrazito podcenjeni. »Za področje industrije so predvidene zgolj finančne spodbude za učinkovito rabo električne energije, med tem ko se za sektorje gospodinjstva, terciarni sektor (vključno obrt) ter promet predvidevajo finančne spodbude za energetsko učinkovitost stavb, naprav, vozil, spodbude za zelena javna naročila,« ugotavlja zbornica. Industrija bi morala po vladnem načrtu zagotoviti 19,7 odstotka vseh predvidenih prihrankov iz akcijskega načrta, za to pa dobi le 3,9 odstotka denarja.
»Med instrumenti manjkajo davčne olajšave za naložbe v tehnološko prestrukturiranje za zniževanje e-nergetske intenzivnosti. Spodbude za investicije v zamenjavo energetsko potratne industrijske opreme morajo dobiti večji delež virov za spodbujanje (davčne in druge spodbude), enako velja tudi za konkretne investicijske programe, ki zahtevajo sistemski pristop, to velja zlasti za mala in srednja podjetja,« opozarja zbornica. Prav tako zgolj obstoječe tehnološke rešitve niso dovolj, ampak bo treba vlagati tudi v razvoj novih tehnologij za razvoj energetsko varčnejših sistemov in naprav, pa tudi izdelkov,« še dodajajo na GZS.
Vlada predvideva, da bo za uresničitev akcijskega načrta v obdobju od leta 2008 do 2016 treba zagotoviti 380 milijonov evrov javnih sredstev, v tem znesku predvideva za 15 do 40 odstotkov spodbud za investicije v povečanje energetske učinkovitosti. Celotne stroške za vse investicije, ki so potrebne za izvedbo programa pa je, brez prometa ocenila na 999 milijonov evrov, od tega bo zasebni sektor moral zagotoviti 534 milijonov evrov, 183 milijonov evrov pa je predvidenih na postavkah za sanacijo javnih stavb in za druge podobne ukrepe v državnem in občinskih proračunih.
Najbolj ambiciozni so Britanci
Tudi evropska komisija ni zadovoljna, saj ugotavlja, da bi morale države članice za energetsko učinkovitost narediti precej več, kot predvidevajo v svojih nacionalnih akcijskih načrtih. So pa tudi izjeme, ki jih kot primere dobrih praks komisar Andris Piebalgs posebej izpostavlja. Akcijske načrte so za evropsko komisijo sicer ocenili izvedenci ustanove Energy Efficiency Watch (EEW). Pregledali so načrte 21 članic, načrte 12 članic pa so podrobneje analizirali in na njihovi podlagi ocenili, da članice EU varčevanju z energijo in povečanju energetske učinkovitosti posvečajo premalo pozornosti. Najbolj ambiciozni načrt ima britanska vlada, ki namerava do leta 2016 prihraniti kar 18 odstotkov energije, torej še enkrat toliko, kot ji to predpisuje evropska direktiva. Slovenskega načrta še niso ocenili, ker ga še niso utegnili prevesti, ker ga je slovenska vlada poslala v Bruselj med zadnjimi.
V skladu z direktivo morajo vlade v akcijskem načrtu posebej predvideti ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti v javnem sektorju, ki naj bi bil zgled, da se splača z energijo varčevati in jo uporabljati učinkovito. Češka in Madžarska v svojih akcijskih načrtih te zahteve nista uresničili. Za Madžarsko na EEW ugotavljajo, da edina ni navedla, kako bo informirala potrošnike o možnostih za varčnejšo in učinkovitejšo rabo energije. Nekatere članice so navedle, da bodo za informiranje poskrbeli pristojni uslužbenci javnega sektorja, nekatere pa bodo to prepustile energetskim podjetjem in zasebnim podjetjem.
Danci in Britanci so že ustanovili javni sklad za financiranje ukrepov, Nemci, Slovaki in Madžari ga nameravajo ustanoviti. Deset članic v svojem akcijskem načrtu ni navedlo vira financiranja. Pri izvedbi ukrepov je več različnih ovir, zaradi tega je treba najti ustrezno kombinacijo političnih instrumentov in ukrepov za njihovo premagovanje in v večini držav članic se vlade tega zavedajo, ugotavljajo v EEW. Za večino sektorjev so države članice v svojih akcijskih načrtih predvidele obširne svežnje ukrepov, premalo pozornosti pa so namenile zlasti kmetijstvu, to velja predvsem za Francijo in Poljsko.
Komisar Andris Piebalgs izpostavlja nemški načrt za sanacijo javnih stavb, nizozemski načrt za povečanje vlaganj za povečanje energetske učinkovitosti prek sistema javnih naročil. Kako zmanjšati porabo energije v transportu po mestu, se po njegovih besedah kaže zgledovati po Londonu. Bistveno je, da niso uvedli taks, da bi zmanjšali gnečo, ampak so spremenili javni transport. Avstrijci pa predvsem dokazujejo, da je mogoče z razvojem različnih okoljskih tehnologij tudi dobro zaslužiti. Promovirajo pa jih tudi z nagradami, ki jih pobirajo za inovativnost in razvoj novih tehnologij, kar njihovim podjetjem na globalni ravni dolgoročno zagotavlja konkurenčnost, državljanom zaposlitev za visoko izobražene in dobro plačane kadre, državi pa prihodke od davkov.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.