Eksplozija lakomnosti

Sedanja vlada je nadzornikom v državnih podjetjih omogočila absurden dvig sejnin in udeležbo pri dobičku do 15 tisoč evrov letno, kar je v nasprotju z obljubami Janeza Janše o omejevanju višine izplačil

Navaden državljan s povprečno bruto plačo je lani zaslužil 15.417 evrov, delavec z minimalno plačo pa 6456 evrov, član nadzornega sveta Telekoma pa je v povprečju zaslužil 31.333 evrov bruto. Nadzornik je torej samo s to funkcijo zaslužil dvakrat toliko kot delavec s povprečno bruto plačo in skoraj petkrat toliko kot delavec z minimalno plačo.
Februarja lani je vlada sprejela sklep o nagrajevanju članov nadzornih svetov v gospodarskih družbah, ki so v delni, celotni neposredni ali posredni lasti države. Cilj tega sklepa naj bi bilo omejevanje višine izplačil nadzornikom.
Toda resnična posledica je bila nasprotna. Vladni sklep je omogočil drastično zvišanje sejnin.
Sejnina nadzornikom je bila do takrat določena v sklepu Drnovškove vlade iz leta 2002. Po njem je predsednik nadzornega sveta nekega podjetja v večinski ali delni lasti države dobil plačilo v višini 35 odstotkov povprečne mesečne plače v dejavnosti, v katero sodi podjetje, vendar največ 80.000 tolarjev bruto, član nadzornega sveta pa je prejemal sejnino v višini 25 odstotkov povprečne mesečne plače v dejavnosti, a največ 57.140 tolarjev bruto. Tako določeno sejnino je bilo v podjetjih z več kot tisoč zaposlenimi mogoče dodatno povečati za četrtino, v podjetjih z več kot 3.500 zaposlenimi pa za polovico. Izjemoma je bilo najvišjo možno sejnino dovoljeno povečati še za dodatnih 20 odstotkov, a le na predlog pristojnega ministra. To pomeni, da je po sklepu prejšnje vlade maksimalna možna sejnina za člana nadzornega sveta v državnem podjetju znašala 429,19 evra, za predsednika nadzornega sveta pa 600,90 evra bruto. Februarja lani je vlada sistem izplačevanja sejnin spremenila tako, da so se te v povprečju povečale kar za dvakrat.
Po novem so sejnine namreč določene glede na velikost gospodarskih družb. Razpon bruto sejnin gre od 150 do 550 evrov za člana nadzornega sveta ter od 195 do 715 evrov za predsednika nadzornega sveta. Toda to še ni vrh lestvice. S sklepom vlade sta bili uvedeni dve izjemi. V podjetjih, kjer čisti prihodki od prodaje presegajo 40 milijonov evrov, znaša bruto sejnina za člana nadzornega sveta 660 evrov, za predsednika pa 858 evrov. V podjetjih, kjer čisti prihodki od prodaje presegajo 250 milijonov evrov, in v finančnih ustanovah, katerih vrednost aktive presega 800 milijonov evrov, pa znaša bruto sejnina za člana nadzornega sveta 825 evrov in za predsednika 1.072,50 evra. Pri tem je treba dodati, da se je z vladnim sklepom uvedlo razlikovanje med rednimi in dopisnimi sejami, tako da se za dopisne seje lahko izplača le 80 odstotkov sejnine. Vsa podjetja v celotni ali delni neposredni ali posredni lasti države so morala do septembra lani temu primerno spremeniti svoje statute. Toda s tem se vladna darežljivost še ni končala. Nadzornikom je spotoma omogočila še udeležbo pri dobičku nadzorovanih podjetij do višine 15 tisoč evrov letno na člana. Po starem sklepu vlade iz leta 2002 so bili člani nadzornih svetov sicer upravičeni do nadomestila potnih stroškov in dnevnic, razen tistih, ki so to dobili povrnjeno pri svojem delodajalcu, niso pa bili upravičeni do udeležbe pri dobičku podjetja. Možnost udeležbe pri dobičku je torej uvedla šele sedanja vlada, in to kljub hkratnemu dvigu sejnin.
Takšno ravnanje je v diametralnem nasprotju z obljubo Janeza Janše o urejanju anomalij. Septembra 2006 je namreč na poslansko vprašanje o visokih sejninah nadzornikov odgovoril: »Jaz ne izključujem, da so kje pač te sejnine tudi v podjetjih, kjer je država še vedno solastnik, previsoke, da so anomalije, trdim pa pri polni zavesti, da jih je bistveno manj, kot jih je bilo doslej, in da se te stvari urejajo.« Seveda si takrat nihče ni mislil, da »urejanje« pomeni drastičen dvig izplačil nadzornikom.
Razlika med sklepom Drnovškove in Janševe vlade je drastična, kar kažejo izplačila nadzornikom v nekaterih največjih državnih podjetjih. V letu 2006 je bruto sejnina za predsednika nadzornega sveta Telekoma znašala 500,75 evra, za člana pa 357,66 evra, v letu 2007 pa je bruto sejnina za predsednika nadzornega sveta znašala 1072,50 evra, za člana pa 825 evrov. Prvemu nadzorniku Telekoma Damijanu Koletniku se je torej sejnina po zaslugi sedanje vlade povečala za 114 odstotkov, ostalim osmim nadzornikom pa kar za 230 odstotkov. Na ministrstvu za gospodarstvo nasprotno trdijo, da so se sejnine članom glede na leto 2006 povišale samo (!) za 109 odstotkov, predsedniku pa za 125 odstotkov, ne povedo pa, da so zneske preračunavali po tečaju 234 tolarjev za evro. Hkrati z višjo sejnino so nadzorniki dobili izplačan tudi najvišji možni znesek udeležbe pri dobičku. Seštevek pokaže, da je bilo devetim nadzornikom Telekoma za enajst rednih in enajst dopisnih sej v lanskem letu izplačanih 282 tisoč evrov ali v povprečju 31.333 evrov bruto na člana, pri čemer so v skupni znesek izplačil všteti tudi potni stroški in dnevnice.
Članom nadzornega sveta Pošte Slovenije, podjetja v stoodstotni lasti države, so se sejnine po sklepu vlade povečale s 333,83 evra na 660 evrov ali za 98 odstotkov, sejnina predsedniku nadzornega sveta Matjažu Janši pa se je povečala s 500,75 evra na 858 evrov ali za 71 odstotkov. Hkrati so nadzorniki po sklepu skupščine dobili izplačan najvišji možni znesek udeležbe pri dobičku. Seštevek razkriva, da je bilo sedmim nadzornikom Pošte Slovenije v lanskem letu za deset sej izplačanih 140.268 evrov, kar v povprečju znese 20.038,28 evra bruto na člana.
Posebej zanimiv je primer Slovenskih železnic. Krovna družba ima sicer dobiček, vendar le po zaslugi prilivov iz državnega proračuna. Slovenske železnice namreč z osnovno dejavnostjo, torej s potniškim in tovornim prometom, ustvarjajo izgubo. Slabo poslovanje železnic bi lahko vodilo k znižanju sejnin, a se je vlada odločila drugače. Predsednici nadzornega sveta Jelki Šinkovec Funduk je bruto sejnino s 500,75 evra dvignila na 1072,50 evra, članom nadzornega sveta pa s 375,66 evra na 825 evrov.
Poglejmo še en drastičen skok. V letu 2002 je bruto sejnina za člana nadzornega sveta NKBM znašala 238,44 evra, za predsednika nadzornega sveta pa 333,83 evra. Na podlagi vladnega sklepa je skupščina banke z julijem lani sejnino članom dvignila na 825 evrov bruto, predsedniku nadzornega sveta Danielu Blejcu pa na 1072,50 evra bruto. Devet nadzornikov NKBM je tako v lanskem letu za 16 rednih in 11 dopisnih sej dobilo izplačanih 243 tisoč evrov, kar v povprečju znese 27 tisoč evrov bruto na člana.
Smejalo se je tudi enajstim članom nadzornega sveta NLB, ki jih od sredine lanskega leta vodi bivši član izvršilnega odbora SDS Igor Marinšek (funkcijo predsednika je prevzel potem, ko je iz nadzornega sveta izstopil državni sekretar Žiga Lavrič). V lanskem letu so za devet rednih in pet dopisnih sej iz naslova sejnin in udeležbe pri dobičku dobili izplačanih 236 tisoč evrov ali v povprečju 21.454,54 evra bruto na člana, medtem ko so v letu poprej s sejninami zaslužili le 'skromnih' 23.000 evrov ali v povprečju 2090,90 evrov bruto na člana. Vlada jim je torej omogočila skoraj štirikraten dvig sejnin. Če hkrati upoštevamo še udeležbo nadzornikov pri dobičku, je bil skok izplačil celo desetkraten!
»Ti izbranci samo iz naslova sejnin in nagrad, ki si jih izplačajo za svojo udeležbo na sejah, zaslužijo toliko denarja, kot ga vsak zaposleni v Sloveniji s povprečno plačo zasluži v dveh letih. To je samoomejevanje, kot si ga predstavlja ta oblast in kot je očitno po njenem prava pot v prihodnost,« je pred dnevi izplačila nadzornikom komentiral predsednik stranke Zares Gregor Golobič. Nekaj podatkov, ki jih je v javnosti navajala stranka Zares, sicer ni popolnoma točnih, pa čeprav gre za javno objavljene podatke družb, vendar to ne spremeni dejstva, da so se izplačila nadzornikom v času te vlade krepko zvišala.

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči