Tekma za tržni delež

Umirjanje gospodarske rasti čuti vse več slovenskih podjetij, zlasti tista, ki so zadnja leta premalo vlagala v raziskave in razvoj. Inovacije so namreč ključni element, ki podjetjem zagotavlja dodano vrednost, konkurenčnost in boljše poslovanje, s tem pa ugodnejši položaj pri spoprijemanju z recesijo.
»V strukturi proizvodov, ki se izdelujejo v Sloveniji in delno v tujini, je premalo izdelkov z višjo dodano vrednostjo. Če želimo doseči preboj na raven izdelkov, ki jih ponuja zahodna Evropa, moramo več vložiti v razvoj zahtevnejših izdelkov. Ker lovimo zadnji vagon vlaka, bo kljub recesiji potrebno intenzivno vlaganje v razvoj,« pravi Stojan Petrič, predsednik uprave Skupine Kolektor, ene od vodilnih gospodarskih družb v državi s 3200 zaposlenimi in s proizvodnimi obrati v Sloveniji, Nemčiji, Bosni, Kitajski, Južni Koreji, ZDA in Braziliji. Po mnenju Edvarda Svetlika, prvega moža korporacije Hidria, bodo konkurenčnost na zahtevnem svetovnem trgu ohranjala samo podjetja, ki bodo intenzivno vlagala v razvoj znanja in visokih tehnologij. »Znanje v današnjem svetu igra vse bolj ključno vlogo na poti poslovne uspešnosti.«
Korporacija Hidria z 2800 zaposlenimi v 33 družbah na domala vseh celinah v raziskave in razvoj vlaga približno šest odstotkov letnih prihodkov. Rezultati so očitni. Hidria se uvršča med pet vodilnih svetovnih proizvajalcev lamel za elektromotorje, med štiri največje svetovne proizvajalce čepnih svečk za dizelske motorje ter med prve štiri evropske proizvajalce sistemskih rešitev za klimatizacijo, gretje in hlajenje velikih zgradb. Je tudi drugi največji evropski proizvajalec elektromotorjev za pohermetične kompresorje. Proizvodne lokacije ima v Sloveniji, Ekvadorju in Bosni, prisotna pa je na vseh ključnih trgih. V prihodnjih petih letih namerava proizvodnjo zagnati še v Rusiji in Kitajski - ta je zanimiva z vidika avtomobilske industrije. Veliki proizvajalci, ki imajo proizvodne zmogljivosti na Kitajskem, namreč oddajo posla dobaviteljem pogojujejo z vsaj delno lokalizacijo proizvodnje.

Naložba, vredna vsakega centa

Kaj pomeni vlagati v razvoj? Hidria je v zadnjih letih zgradila dva samostojna razvojna inštituta, pripravlja se na gradnjo tretjega, ki zdaj deluje v sklopu matičnega podjetja. Tako je septembra 2006 odprla Hidria Inštitut Klima v Godoviču s 15 laboratoriji, maja letos pa še Hidria Inštitut za avtomobilsko industrijo v Tolminu z desetimi laboratoriji. Gradnja inštitutov je stala 12 milijonov evrov, pol denarja je šlo za opremo. Samo oprema laboratorija s hladno komoro v Hidria Inštitutu za avtomobilsko industrijo, kjer preskušajo hladni zagon dizelskega motorja, je stala skoraj dva milijona evrov. Približno 40 odstotkov gradnje obeh inštitutov so financirali s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj.
V Hidrii se zavedajo pomena vlaganja v razvoj. Na svetovnem trgu se spoprijemajo z vse močnejšo konkurenco, zahtevami po novih, tehnološko dovršenih proizvodnih programih in večjem deležu vgrajenega znanja. »Lasten razvoj podjetju zagotavlja dolgoročen obstoj v hudi svetovni konkurenci. Ni pomembno samo to, da konkurente dohajaš, pač pa, da jih prehitevaš. Hiter razvoj novih izdelkov ti omogoča tržno prednost,« pravi dr. Erik Pavlovič, direktor Hidria Inštituta Klima, kjer je zaposlenih 33 razvojnih inženirjev, povprečno starih 30 let. Največ je strokovnjakov za strojništvo in elektrotehniko, zaposlenih pa je tudi nekaj kemikov in ekonomist. Med najnovejšimi inovacijami je ventilator, pri katerem je šumnost kar dva decibela manjša kot pri drugih. »Razvoj klimatizacije gre v smer čim večjega izkoristka,« pravi Pavlovič. Ker se je Slovenija zavezala, da bo rabo obnovljivih virov energije do leta 2020 povečala na 20 odstotkov, ministrstvo za okolje finančno intenzivno spodbuja vgradnjo termosolarnih sistemov za ogrevanje sanitarne vode in prostorov. Tej akciji se je maja letos pridružila tudi Hidria, ki je vsakemu prvemu investitorju v občini krila 25 odstotkov vrednosti sistema, dodatnih 25 odstotkov pa so investitorji pridobili s kandidiranjem na razpisu ministrstva. Slovenija se po številu vgrajenih solarnih kolektorjev na prebivalca za zdaj uvršča pod evropsko povprečje.
Pri klimatizaciji, gretju in hlajenju ima Hidria veliko odličnih referenc. Ena izmed njih je Kongresni center Brdo. Hidrijina klimatska oprema pa je vgrajena tudi v Palácio do Gelo, enega največjih nakupovalnih središč na Portugalskem, ki meri kar 175.000 kvadratnih metrov, pa tudi v najnovejše nakupovalno središče Supernova v Ljubljani, vodno mesto Atlantis in beograjsko dvorano, kjer sta potekala zadnje evropsko prvenstvo v košarki in Eurosong.
Referenca je sam Inštitut Klima. Gre za t. i. inteligentno stavbo, v kateri so vsi elementi prezračevanja, ogrevanja in hlajenja priključeni na centralni nadzorni sistem. Vsak prostor je opremljen s senzorjem prisotnosti. Deset minut po tem, ko oseba prostor zapusti, luči ugasnejo, pretok zraka in hitrost ventilatorja pa se zmanjšata na minimum. Ko oseba znova vstopi v prostor, sistem spet začne obratovati. »Stara ljudska navada je, da se prostori zračijo z odpiranjem oken. Posledica tega je nenadzorovana izguba toplote. Razvoj gre v smer čim bolj zaprtih stavb. Osrednji del našega inštituta je brez oken. Prezračevanje, gretje in hlajenje v celoti poteka prek centralnega sistema, kar nam omogoča minimalno izgubo toplote. Prihodnost je v sistemih, pri katerih stavbi ne bo treba dodajati zunanjega zraka, ampak se bo recikliral isti zrak,« pravi Pavlovič.
Nove proizvode uspešno razvija tudi Hidria Inštitut za avtomobilsko industrijo, v katerem je, skupaj z zaposlenimi v družbi Hidria AET, zaposlenih nekaj več kot 50 inženirjev, od tega se jih polovica ukvarja izključno z razvojem novih izdelkov, drugi pa z razvojem tehnologij in zagotavljanjem kakovosti proizvodnje. »Naš namen je, da bi imeli do leta 2012 zaposlenih približno 50 inženirjev, ki bi se ukvarjali z razvojem novih in inovativnih izdelkov,« pravi direktor inštituta mag. Rudi Kragelj.
Hidrijine rešitve so vgrajene v avtomobile ali tovorna vozila vseh največjih evropskih proizvajalcev, kot so BMW, Renault, Citroen, Volkswagen, Peugeot, Mercedes, Ford, Fiat, Man, Perkins in Deutz. Inovacije tega podjetja odlikujeta predvsem manjša poraba energije in manjša količina za okolje škodljivih izpustov. Tako na primer za BMW X6 izdelujejo del električne vodne črpalke, ki omogoča manjšo porabo goriva in s tem manjši izpust CO2. Rešitev, ki jo za zdaj uporablja samo korporacija BMW, je nadomestila klasično vodno črpalko, gnano z jermenskim prenosom. »Ekologija je trenutno glavni dejavnik, ki vpliva na razvoj avtomobilske industrije. Še pred desetimi leti je bila pomembna predvsem hitrost avtomobila. Danes pa se govori samo še o tem, da mora avto v prostor spuščati čim manj škodljivih snovi. Sistemi za hladni zagon dizelskih motorjev so eden od vitalnih elementov pri zmanjševanju izpustov. Nove generacije teh sistemov temeljijo na keramičnih materialih, z integracijo elektronike in senzorjev se širi njihova funkcionalnost. Smo torej še daleč od tega, da napredek pri svečkah ne bi bil več mogoč,« pravi Kragelj.
Ker gre razvoj v smer hibridizacije in elektrifikacije vozil, se na inštitutu intenzivno ukvarjajo tudi z razvojem sistema 'stop and go'. Gre za elektronsko krmiljen vžig motorja, katerega glavni namen je povezan z zmanjševanjem izpustov toplogrednih in za zdravje škodljivih plinov. Hidria razvija sistem za enega od velikih proizvajalcev dvokoles. »Gre za prvi korak k elektrifikaciji, dokler ne pridemo do električnega motorja ali avtomobila. V petih do desetih letih bo vsak avtomobil že serijsko opremljen s sistemom 'stop and go',« pravi Kragelj. Pri avtomobilih imajo tak sistem vgrajen le nekateri modeli vozil BMW in Peugeot, vendar zavedanje kupcev in trga še ni na takšni ravni, da bi razmeroma draga inovacija dosegla večji uspeh.

Manj hrupni pralni stroji

V razvoj veliko vlagajo tudi druga uspešna slovenska podjetja. Skupina Kolektor ima razvojne ekipe v Sloveniji, Nemčiji in Južni Koreji. Z razvojnimi projekti podpirajo avtomobilsko industrijo, hišno in industrijsko tehniko. Od začetka leta 2006 deluje inštitut Nanotesla v Ljubljani, prihodnje leto bo v novem objektu v Idriji začel delovati razvojno-tržni center za pogonske sisteme in komponente, temu pa bo sledil še center za hišno tehniko v Postojni. Tako bodo zagotovljene vrhunske delovne razmere več kot 200 razvojnim strokovnjakom.
Gorenje je lani za raziskave in razvoj porabilo skoraj 14 milijonov evrov ali 1,65 odstotka čistih prihodkov od prodaje, hkrati na leto investira okoli 70 milijonov evrov, polovico za nove izdelke. V sklopu Gorenja deluje Inovacijski center, ki se ukvarja z razvojnimi projekti, financiranimi z državnimi in evropskimi sredstvi. Kot samostojna razvojna družba deluje prototipna delavnica, imajo tudi inštitut za ekološke raziskave Erico, kjer je zaposlenih 58 strokovnjakov, pa Design Studio in ekipo strokovnjakov, ki razvija elektronska krmiljenja za gospodinjske aparate. Pomembno vlogo pri raziskavah in razvoju imajo laboratoriji, v katerih izvajajo preskuse, na primer akustični laboratorij, kjer iščejo nove rešitve za zmanjšanje hrupa.
Trimo razvoju namenja približno tri odstotke letnih prihodkov, kar je primerljivo s konkurenti v tujini, a precej nad povprečjem v tej panogi v Sloveniji. Razvojno dejavnost izvaja po več vzporednih kanalih, med katerimi je najpomembnejši Trimov razvojni oddelek. Trimo ima tudi svojo registrirano razvojno skupino, pred tremi leti pa so kot eno prvih slovenskih podjetij ustanovili še Inštitut CBS, kjer snujejo celovite gradbene rešitve za zdravo in varno okolje. Z razvojem se ukvarja več kot 30 ljudi, v razvojne dejavnosti pa je delno vključenih več kot 60 ljudi ter 50 partnerjev iz Slovenije in tujine. Inštitut CBS ima pet zaposlenih, načrtujejo pa, da bodo v prihodnjih letih to število povečali na 10 do 15 visoko izobraženih strokovnjakov.
Adria Mobil, proizvajalec počitniških vozil, je lani v raziskave in razvoj vložil osem odstotkov realizirane dodane vrednosti. Da je vlaganje v razvoj prava pot, dokazujejo podatki o gibanju prodaje v zadnjih petih letih. V letu 2002 je prodaja znašala dobrih 120 milijonov evrov, lani pa že dobrih 274 milijonov evrov. »Za intenzivnejše vlaganje v ključne poslovne aktivnosti bi potrebovali več spodbud tudi s strani države. Seveda je na razpolago tudi formalna možnost črpanja sredstev iz EU, vendar na podlagi lastnih izkušenj ugotavljamo, da so administrativni postopki za pridobitev sredstev izredno zahtevni in dolgotrajni, kar v dinamičnem poslovnem in konkurenčnem okolju ne prinaša želenih učinkov. Prav tako bi si želeli večjega števila razpisov, s čimer bi se povečala realna možnost za pridobitev nepovratnih sredstev, kar bi posledično prineslo tudi intenzivnejše prepletanje in sodelovanje gospodarstva z raziskovalnimi institucijami,« pravijo v Adrii Mobil.
Iskra Avtoelektrika v razvoj vlaga štiri odstotke letnega prometa, Prevent okoli tri do pet odstotkov, medtem ko na primer Domel neposredno v razvoj in raziskave vlaga tri odstotke letnega prometa, skupaj z investicijami v nove programe in opremo pa celo več kot deset odstotkov. »Evropska konkurenca na trgu motorjev za sesalnike zmanjšuje deleže vlaganj v razvoj, kar se kaže tudi v proizvodih, ki jih ponuja na trgu. Na trgu vidimo kopije naših izdelkov predvsem z Daljnega vzhoda, kjer je vlaganje v razvoj težko ovrednotiti, saj so pri tehnologiji in tudi pri oblikovanju še vedno korak za našimi rešitvami,« pravi mag. Matjaž Čemažar, direktor razvoja. Domel je znan predvsem po izdelavi elektromotorjev in ventilatorjev, v zadnjem obdobju pa se vse bolj ukvarja z razvojem vodikovih tehnologij. Prav zdaj se pripravlja na odprtje razvojnega centra, ki bo združeval vso stroko in dostopno znanje o gorivnih celicah.

Nore nagrade za nore zamisli

Statistika kaže, da je v Sloveniji inovacijsko dejavna le dobra tretjina podjetij. Prof. dr. Borut Likar, direktor Inštituta za inovativnost in tehnologijo, je maja za Finance povedal, da se Slovenija po inovacijski aktivnosti uvršča pod evropsko povprečje. Pri čemer sama EU v povprečju zaostaja za najrazvitejšimi državami, za ZDA in Japonsko. Na vrhu slovenske lestvice inovativnosti so zadnja leta gradnja plovil, predvsem po zaslugi Seawaya, motorna in avtomobilska industrija. Na dnu so industrijske panoge, kot sta tekstilna in lesna.
A obstajajo tudi izjeme. Predilnica Litija dokazuje, da je boj s Kitajci mogoče preživeti brez selitve proizvodnje. Vključena je v projekte, ki jih vodijo največja evropska tekstilna središča znanja. Takšni proizvodi so, denimo, filtri za energetiko in živilsko industrijo, izdelki s posebnimi lastnostmi, kot je negorljivost, ali izdelki, ki odvračajo žuželke in mikrobe. Za razvoj takšnih tekstilov je znotraj enega podjetja nemogoče dobiti kritično maso znanja, zato je nujno povezovanje. V Sloveniji je inovativne zamisli težko uresničiti, ker so se vodstva podjetij prepozno zavedela potrebe po spremembah, še zdaj pa preveč udobno sedijo v slovenskih središčih znanja, kjer ne vedo natančno niti tega, kaj je domača industrija že sposobna narediti in kaj dela, kot je že pred tremi leti opozoril prvi mož Predilnice Litija Franc Lesjak.
Strogo statistično se za inovativno šteje podjetje, ki v letu dni uvede eno samo novost. Dovolj je sprememba dotedanjega izdelka ali delovnega postopka v podjetju. A res inovativna so podjetja, ki imajo vsaj en predlog za inovacijo na zaposlenega na leto. Marsikatero podjetje doseže le 0,1 predloga ali še manj na zaposlenega na leto. Najrazvitejša avtomobilska podjetja, na primer Toyota, imajo več deset predlogov na zaposlenega na leto. »Leta 1980 so imeli v Toyoti dva milijona predlogov za izboljšave, od teh pa se jih je kar 80 odstotkov uresničilo. Pri tem so dosegli za dva tisoč ameriških dolarjev nižje proizvodne stroške na povprečen avto,« pravi Likar. In dodaja: »Inovativnost mora postati vrednota, ki se ceni, nagrajuje, ki vpliva na plačo in napredovanje.« Tega seveda ni mogoče doseči brez aktivnega sodelovanja vodstva. »Samo zbiranje predlogov je premalo, treba je v vsakem oddelku posebej določiti konkretne inovacijske cilje - natančno število predlogov, inovacij, prihranek na zaposlenega, izboljšanje kakovosti za določen odstotek. Cilji morajo biti nekoliko nad realnimi, vizionarski, a kljub vsemu taki, da se jih ne uresniči le nekaj odstotkov, ljudje sicer izgubijo motivacijo. Pri BMW-ju jih uresničijo približno polovico.«
V Sloveniji malo podjetij zaposlene načrtno spodbuja k dajanju predlogov, ki so podlaga za inovacije. Obstaja pa nekaj svetlih izjem. Izstopata Hidria in Trimo. Lani je bilo v Hidrii na razpis za najboljše inovacije prijavljenih deset projektov, letos že 43. Zaposleni so leta 2006 dali 483 koristnih predlogov, s katerimi so ustvarili 590.000 evrov gospodarske koristi. Lani je bilo koristnih predlogov že 896, njihova gospodarska korist pa je znašala 803.000 evrov. Za nagrade inovatorjem je Hidria lani namenila 110.000 evrov sredstev. Danes je zelo blizu temu, da bo vsak zaposleni v povprečju prispeval en inovacijski predlog na leto. Poleg tega je Hidria po reviji Manager drugi največji štipenditor v državi, in to že drugo leto zapored. Skupno štipendira 211 štipendistov, za štipendije na leto nameni 282.000 evrov.
V Trimu imajo več kanalov za zbiranje zamisli zaposlenih. Od natečaja za najbolj noro idejo, Trimovih inovacijskih predlogov, koša idej za zaposlene in zunanje partnerje, delavnic za generiranje idej do sistema prijav izumov in patentov. Skozi ta različna orodja vsak zaposleni povprečno odda vsaj en inovacijski predlog na leto. Dober odziv zaposlenih ne preseneča, če vemo, da je nagrada za zmagovalca na natečaju za najbolj noro idejo polet v breztežnostnem stanju, obisk jedrske podmornice ali udeležba na treningu astronavta v Nasi. Predloge izumov, patente in Trimove inovacijske predloge ureja interni pravilnik, ki določa vrednost nagrade glede na dosežen učinek predloga, zgornja meja vrednosti letnega izplačila nagrade za en predlog pa je 12 povprečnih plač zaposlenega.
Z inovacijami se intenzivno ukvarjajo tudi v Gorenju. »Zaposleni v proizvodnji so lani dali prek 6400 koristnih predlogov, ki jih pri nas imenujemo iskrice. To je glede na celotno število zaposlenih 1,24 predloga na zaposlenega, številka pa iz leta v leto naglo narašča. Vsaka iskrica je nagrajena z neto 15 evri. Večjih inovacij je okoli 30 na leto, nagrada pa je odvisna od gospodarske koristi posameznega predloga,« pravi direktor za razvoj Boštjan Pečnik.
Dobro organizirano področje množične inovativnosti imajo tudi v Kolektorju, na letni ravni udejanjijo približno en predlog na dva zaposlena. »Zaposlene poskušamo motivirati deloma z denarnimi nagradami, deloma pa z drugimi oblikami nagrajevanja,« pravi Ingrid Kermavnar, izvršna direktorica za kadre.
V Adrii Mobil k spodbujanju in nagrajevanju inovativnega razmišljanja zaposlenih sistemsko pristopajo že od leta 1997. V zadnjih petih letih je bilo v podjetju danih 684 koristnih predlogov, nagrade pa segajo od šest do dvesto evrov in več. Medtem, ko je pri tako imenovanih izračunljivih predlogih nagrada vezana na dejanski učinek predloga.
V Iskri Avtoelektriki, kjer je v celotni skupini zaposlenih 3000 ljudi, bodo letos dosegli skoraj en predlog na zaposlenega na leto, v to številko pa so vključeni predlogi za izboljšave delovnega mesta, drobne izboljšave in večje inovacije z možnim izračunom prihranka. V Skupini Prevent, kjer je zaposlenih 9300 ljudi v 13 državah, so ravno v fazi prenove procesa stalnih izboljšav, lani pa so med zaposlenimi zbrali okoli sto predlogov. »Industrija šivanja prevlek je zrela panoga, tako da je potencialov za inovativne ideje razmeroma malo. Vendar se zavedamo, da je to zelo pomembno področje, zato z novostmi, ki jih uvajamo v ta sistem, želimo dodatno spodbuditi zaposlene, da se vključijo v procese, ki uvajajo nove metode, boljšo organiziranost, prihranke in posredno tudi zadovoljstvo zaposlenih,« majhno število predlogov pojasnjuje član uprave mag. Matjaž Marovt.
Po njegovem mnenju Slovenija v raziskave in razvoj vlaga premalo, saj za paradnimi konji v Evropi, kot sta Finska in Švedska, zaostaja za več kot dvakrat. Pomenljiva je tudi tale primerjava: Nemčija je raziskovalno-razvojni dejavnosti že pred desetimi leti namenila 2,5 odstotka BDP, Slovenija ji po zadnjih podatkih namenja le slabega 1,6 odstotka BDP, pri čemer so v to všteta tako javna kot zasebna sredstva. »Še pomembnejša od golega statističnega podatka je kakovost vlaganj. Slovenija se ne more pohvaliti z ravnijo dodane vrednosti v prodanem proizvodu, kar pomeni, da smo slabi pri prenosu znanja v proizvode. Težko sprejemamo tveganja, povezana z inovativnimi novostmi, in se zatekamo k preskušenim proizvodom, kjer pa je pogosto ključen tržni argument cena. Žal moramo samokritično priznati, da pri tem Prevent ni izjema,« pravi Marovt. Še bolj kot to, da Slovenija raziskavam in razvoju namenja manj denarja kot primerljive zahodne države, zbuja skrb dejstvo, da se bistveno premajhen del že tako skromnih sredstev namenja neposrednim aplikativnim raziskovalnim in razvojnim projektom v podjetjih.