25. 9. 2008 | Mladina 39
Politična publicistika
Jelinčičeva knjiga - dodatno gradivo v šolah
Jelinčičev predlog za novi grb
© Vir: Slovenska grb in zastava
Zakaj politiki pred volitvami izdajajo knjige? Sedanja ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je knjigo Voz na strmini napisala zato, kot piše, da bi pokazala, kako je »mogoče v življenju z vztrajnostjo, s trudom in z ljubeznijo narediti velike korake«. Za uspeh niso pomembni bogastvo, niti vrsta izobrazbe ali spol. Pomembno je, »da rad opravljaš svoje delo in pri tem znaš uživati«. Vendar prihaja užitek šele na koncu. Trpljenje Kukovičeve po tem, ko so jo njeni donedavni partnerji postavili pred vrata podjetja, ki ga je pomagala ustanoviti, je v knjigi podrobno opisano. »Potem pa se je zgodil klic predsednika, ki je vse moje dosedanje življenje postavil na glavo. Postala sem ministrica za zdravje Republike Slovenije,« je sklenila ministrica.
Katarina Kresal, prvakinja LDS, je knjigo Leto v politiki napisala zato, ker je po letu dni vodenja stranke presenečeno ugotovila, da se je v tem času res nabralo veliko gradiva. Če smo natančni, je Kresalova v knjigi objavila že objavljene intervjuje z njo in pa kolumne, ki jih je napisala za Finance. Tudi Kukovičeva je avtobiografijo, ki se konča na polovici, zapolnila z novinarskimi prispevki. Namesto dolgo napovedane knjige o Borutu Pahorju, ki jo še vedno piše Bojan Požar, smo v predvolilnem času dobili knjigo Borut Pahor od Partnerja do Alternative, ki jo je napisal Sebastjan Jeretič, v SD pristojen za stike z javnostjo. V njej je dejansko objavil svoje magistrsko delo, ki s Pahorjevo osebnostjo ni neposredno povezano.
Knjigo v najkakovostnejšem tisku pa je izdal Zmago Jelinčič Plemeniti. Nosi naslov Slovenska grb in zastava. V njej je Jelinčič opisal potek nastajanja državnih simbolov, namen dela pa je, kot piše proti koncu, poziv slovenski javnost k razpravi o spremembi državnih znamenj. Jelinčič predlaga novo rumeno-modro-rumeno zastavo, ki bi svoje elemente jemala iz grba vojvodine Kranjske. Zamisel za knjigo je dobil že v času osamosvajanja, zato da bi Slovenci ponovno postali zgodovinski narod. »O avtohtonosti Slovencev, ki nedvomno in dokazljivo izviramo iz slovenskega rodu Venetov ter se v naš prostor nismo priplazili v 6. stoletju iz ruskih step, ampak smo tu že od nekdaj,« na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete, kjer poučujejo »oprode in hlapci«, še danes ne sme biti govora, je kritičen Jelinčič.
Čeprav so v tej knjigi zapisane najdrznejše zamisli, sta predgovor dodala sam predsednik parlamenta France Cukjati in šolski minister Milan Zver, ki celo meni, da bi morala knjiga postati dodatno gradivo v šolah. Če je knjiga tudi orožje, potem je zmagal Jelinčič - njegova je najtežja in z najdebelejšimi platnicami.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.