Zdravstvo pred zlomom?

Odprava plačnih nesorazmerij v zdravstvu bo stala bistveno več, kot je prvotno predvidela vlada. Po izračunih vlade naj bi končni finančni učinek znašal 147,6 milijona evrov, skupna masa za plače zaposlenih v zdravstvu pa naj bi se do leta 2010 povečala za 24,1 odstotka.
A že ta predvidevanja so bila zgrešena, saj niso vključevala finančnih posledic za zasebnike s koncesijo. Ti po definiciji zakona sicer res niso del javnega sektorja, a so plačani iz javne zdravstvene blagajne, hkrati pa se tudi zanje kot merilo uporablja kolektivna pogodba.
Na ministrstvu za zdravje so zato na podlagi podatkov zdravstvenih zavodov v začetku septembra pripravili korigirano oceno, po kateri naj bi skupni finančni učinek znašal 176,3 milijona evrov, skupna masa za plače pa naj bi se do leta 2010 povečala za 28,8 odstotka.
Gre za velik odmik od vladnega dogovora s sindikati, po katerem naj bi se plače zdravnikom in zobo-zdravnikom do leta 2010 v povprečju zvišale za 15,6 odstotka, zaposlenim v zdravstveni negi in drugim zdravstvenim delavcem pa za 22 odstotkov.
Toda podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije razkrivajo, da so tudi zadnje ocene ministrstva za zdravje občutno prenizke. Po izračunih ZZZS naj bi skupni finančni učinek dviga plač za 33.000 zaposlenih v zdravstvu znašal kar 300 milijonov evrov, masa plač pa naj bi se do leta 2010 najverjetneje približala 30 odstotkom.
Da bo rast plač višja od prvotno napovedane, kažejo tudi mnenja nekaterih izvajalcev zdravstvenih storitev. Tako naj bi se v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana plače do leta 2010 v povprečju dvignile za 26 odstotkov, v Lekarni Ljubljana za slabih 27 odstotkov, v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor pa za 27,47 odstotka. »Pri tem je treba poudariti, da gre za dvig osnovnih plač, v glavnem z dodatkom za delovno dobo. Kako bodo na sam dvig vplivale različne oblike dela, ki jih je v zdravstvu ogromno, je za zdaj nemogoče predvideti,« opozarja pomočnik direktorja za finančne zadeve v UKC Maribor Marjan Javornik. Dodaja pa še: »Če nam bo od našega financerja uspelo pridobiti finančna sredstva za pokritje povečanih odhodkov zaradi višjih stroškov plač, potem dvig finančno ne bo imel vpliva na poslovanje bolnišnice. Sicer se bodo poslovni rezultati seveda poslabšali.«

Vrnitev v rdeče številke

Od že omenjenih 300 milijonov bo moral ZZZS na svoja ramena prevzeti 231,2 milijona evrov ali skoraj še enkrat več, kot bi znašala t. i. vzdržna različica, ki bi javni zdravstveni blagajni zagotavljala dolgoročno finančno ravnovesje. Preostalo breme bo padlo na ramena zasebnih zavarovalnic, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. »Po vzdržni različici bi ZZZS za odpravo plačnih nesorazmerij lahko namenil na leto največ 127 milijonov evrov. V tem primeru bi poslovanje v letih 2009 do 2011 sicer zaključili s tekočim primanjkljajem, a bi ga lahko pokrili s presežki iz preteklih let in s sredstvi, ki smo jih v obdobju 2005 do 2007 namensko rezervirali za odpravo nesorazmerij plač po zakonu o sistemu plač v javnem sektorju,« navaja generalni direktor ZZZS Samo Fakin. Toda vzdržna različica se vse bolj kaže kot iluzija. Verjetneje je, da bo ZZZS za odpravo plačnih nesorazmerij v zdravstvu moral nameniti 231,2 milijona evrov. Takšno povečanje odhodkov bi ZZZS pahnilo v velik primanjkljaj, ki bi ga bilo mogoče pokriti le z zadolževanjem ali s krčenjem programov.
Po najbolj črnih predvidevanjih, ki so jih pripravili analitiki ZZZS, bo dolg zdravstvene blagajne zaradi dviga plač do konca leta 2010 znašal dobrih 95 milijonov evrov, do konca leta 2013 pa bo narasel že na dobrih 361 milijonov evrov. Po nekaj letih pozitivnega poslovanja bi skok v rdeče številke pomenil hud udarec. ZZZS je ob koncu leta 2006 ustvaril presežek v višini 14,59 milijona evrov, ob koncu leta 2007 pa presežek v višini 65,2 milijona evrov. Večino tega denarja bo namenil za odpravo plačnih nesorazmerij v zdravstvu, del pa tudi za širitev programov zdravstvenih storitev.
Že tako črn scenarij je lahko še bolj črn, če bo Evropsko unijo zajela gospodarska recesija, kakor napovedujejo vsi resnejši ekonomski analitiki. Projekcija ZZZS o finančnih posledicah rasti plač v zdravstvu je narejena na podlagi aprilske ocene vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj o gibanju temeljnih ekonomskih kazalcev do leta 2013, na podlagi predvidene 5,2-odstotne povprečne letne realne rasti odhodkov za zdravila, 3,5-odstotne povprečne letne realne rasti odhodkov za medicinsko tehnične pripomočke in 1,5-odstotne povprečne letne realne rasti odhodkov za nadomestila. Ob gospodarski recesiji je treba računati na poslabšanje makroekonomskih kazalcev, kot so realna rast BDP, nominalna rast prispevne osnove, nominalna rast plač v javnem sektorju in letna nominalna rast povprečne plače v državi. Zaradi slabših gospodarskih razmer bi se v zdravstveno blagajno nateklo manj denarja, to pa bi finančno sliko ZZZS še dodatno poslabšalo. »Ko sem pred skoraj enim letom opozarjal, da bo predvideni dvig plač v zdravstvu ogrozil vzdržnost zdravstvene blagajne, so mi očitali, da pretiravam in brez potrebe zganjam paniko. Zdaj se je izkazalo, da sem bil še premalo črnogled. Načeloma se ponavlja zgodba iz leta 2000, ko je takratna vlada privolila v dvig zdravniških plač, ZZZS pa je začel lesti v minus,« pravi Fakin. Očitek nekdanjega prvega moža zavarovalnice Vzajemna, zdaj pa direktorja Lekarne Ljubljana Marka Jakliča, češ da bi moralo vodstvo ZZZS odločneje udariti po mizi, zavrača. »ZZZS po zakonu ni partner v pogajanjih o plačah. Poleg tega naša opozorila vlade niso zanimala. Sam sem že pred skoraj letom govoril, da bo za dvig plač v zdravstvu potrebnih 170 milijonov evrov. Zdaj se je izkazalo, da bo potrebno še enkrat toliko.«
Po mnenju ZZZS bi se zadolževanju lahko izognili le, če bi leta 2010 vrednost programov zdravstvenih storitev skrčili za 95 milijonov evrov, leta 2011 pa še za dodatnih 25 milijonov evrov. »Tedaj bi se v letih 2012 in 2013 že odprle možnosti za morebitno širitev programov,« navaja Fakin. Čeprav se zdi krčenje programov najpreprostejša rešitev, ne gre pozabiti, da tak ukrep hkrati pomeni podaljšanje čakalnih vrst, to pa je posebej skrb zbujajoče tam, kjer so čakalne vrste že zdaj izredno dolge. To velja na primer za ortopedijo, kjer povprečna čakalna doba za endoprotezo artroplastiko kolka po podatkih iz aprila letos znaša 20 mesecev, povprečna čakalna doba za endoprotezo kolena in gležnja pa dobrih 32 mesecev.

Ležernost vlade

Poleg dviga plač bodo dodaten pritisk na javno zdravstveno blagajno povzročili obratovalni stroški treh novih zdravstvenih objektov: onkološkega inštituta, pediatrične klinike in nevrološke klinike. O tem se danes zelo malo govori, a brez dvoma bodo obratovalni stroški za nove objekte visoki, še posebej pri energetsko potratnem onkološkem inštitutu, kjer zaradi steklene fasade stroški hlajenja letijo v nebo. Manj znano je, da ZZZS s 1. januarjem 2009 čaka še ena obveznost. Državni zbor je na predlog vlade pred poletnimi počitnicami izglasoval novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po kateri bodo socialno najbolj ogroženi državljani oproščeni plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja. Po mnenju vlade bo plačila oproščenih okoli sto tisoč ljudi ali pet odstotkov upravičencev do zdravstvenega zavarovanja, to na letni ravni pomeni dodatne stroške v višini okoli 21 milijonov evrov. Res je sicer, da bo te stroške kril državni proračun, a hudič je v podrobnostih. Stroške bo moral sproti pokriti ZZZS, nato pa bo dvakrat na leto dobil povračilo iz državnega proračuna. To seveda pomeni, da bo zdravstvena zavarovalnica pol leta dolžna kreditirati državo.
Zaradi predvidenega primanjkljaja ZZZS so zaskrbljeni tudi gospodarstveniki. Kdo bo pokrival to izgubo, se sprašujejo v Gospodarski zbornici Slovenije in opozarjajo, da slovensko gospodarstvo novih obremenitev ne more prenesti, saj po višini socialnih prispevkov že danes zaseda vrh lestvice držav EU. V vodstvu GZS so prepričani, da je v javnem zdravstvu še veliko rezerv, zato predlagajo takojšnje ukrepe za učinkovitejše storitve in obvladovanje stroškov. Zamisli o povišanju prispevne stopnje ali o dodatnih proračunskih sredstvih, ki naj bi jih za nemoteno delovanje zdravstvenega sistema zagotovila država, pa označujejo za povsem nesprejemljive.
V nasprotju z mnenji predstavnikov ZZZS in GZS je stališče Darka Žiberne, državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje ter enega od ustanovnih članov zdravniškega sindikata Fides, skoraj ležerno: »ZZZS v javnosti sistematično predstavlja najbolj črnoglede scenarije. Pri tem pa ne pove, da so se plače zaposlenih v zdravstvu od leta 2000 do danes sistematično zniževale in so najbolj zaostajale v primerjavi s celotnim javnim sektorjem, pa tudi v primerjavi z gospodarstvom. ZZZS tudi ne pove, da ima dve leti zapored velike presežke sredstev iz tekočega poslovanja. Tako je lanski presežek znašal 65 milijonov evrov, letos pa bo ta številka še bistveno višja. Prav tako ZZZS ne pove, da so bili ob zaključku pogajanj za plače v zdravstvu že pričakovani dvigi od 20 do 25 odstotkov, odvisno od skupin zaposlenih. Ne pove, da zdravstveni sistem ne zaide v krizo le zaradi pomanjkanja denarja v blagajni, ampak lahko tudi zaradi prevelikega zaostajanja plač v sistemu.« Čeprav je jasno, da se je vlada pri predvidevanju finančnih posledic krepko uštela ali pa je javnost celo namenoma zavajala glede dejanskih obljub sindikatom, Žiberna očitke zavrača. »Krivec za skok so bile neprimerno nizke plače v zdravstvu v primerjavi z drugimi v javnem sektorju in zunaj javnega sektorja. Ne moremo torej govoriti o konkretnem krivcu, ampak o logiki in poštenosti pri urejanju plač v zdravstvu.« A besede so eno. Da se na ministrstvu zavedajo, da so plače nesorazmerno narasle, kažejo napovedi ministrice Zofije Mazej Kukovič, da bo ministrstvo v vseh zdravstvenih zavodih, kjer je masa izplačil presegla 26 odstotkov, uvedlo upravni nadzor.
V Združenju zdravstvenih zavodov Slovenije menijo, da se bodo do leta 2010 plače v zdravstvu v povprečju zvišale za 29 odstotkov. »Glede na že sprejete spremembe pri napredovanju in na spremembe pri delovnih mestih, ki se že pripravljajo, pa je težko natančno predvideti, kaj bo leta 2010, ko bo začela reforma v celoti učinkovati,« meni direktorica združenja Darja Vižintin Zupančič. Kljub dvigu plač se ji izguba v zdravstveni blagajni ne zdi verjetna: »Glede na pozitiven rezultat v zadnjih letih, ko je ZZZS oblikoval rezervni sklad in je imel nerazporejen presežek, pa tudi glede na to, da se bo del višjih plač v javnem sektorju v obliki višjih prispevkov vrnil v zdravstveno blagajno ter ob rasti plač v gospodarstvu ni verjetno, da bi imel ZZZS zaradi višjih plač izgubo.«