2. 10. 2008 | Mladina 40 | Politika
Zdravstvo pred zlomom?
Dvig plač v zdravstvu bo javno zdravstveno blagajno v skrajnem primeru pahnil v veliko izgubo ali pa v krčenje programov in podaljševanje čakalnih vrst
Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovič je napovedala upravni nadzor v vseh zdravstvenih zavodih, kjer bo dvig plač višji od predvidenega.
© Borut Peterlin
Odprava plačnih nesorazmerij v zdravstvu bo stala bistveno več, kot je prvotno predvidela vlada. Po izračunih vlade naj bi končni finančni učinek znašal 147,6 milijona evrov, skupna masa za plače zaposlenih v zdravstvu pa naj bi se do leta 2010 povečala za 24,1 odstotka.
A že ta predvidevanja so bila zgrešena, saj niso vključevala finančnih posledic za zasebnike s koncesijo. Ti po definiciji zakona sicer res niso del javnega sektorja, a so plačani iz javne zdravstvene blagajne, hkrati pa se tudi zanje kot merilo uporablja kolektivna pogodba.
Na ministrstvu za zdravje so zato na podlagi podatkov zdravstvenih zavodov v začetku septembra pripravili korigirano oceno, po kateri naj bi skupni finančni učinek znašal 176,3 milijona evrov, skupna masa za plače pa naj bi se do leta 2010 povečala za 28,8 odstotka.
Gre za velik odmik od vladnega dogovora s sindikati, po katerem naj bi se plače zdravnikom in zobo-zdravnikom do leta 2010 v povprečju zvišale za 15,6 odstotka, zaposlenim v zdravstveni negi in drugim zdravstvenim delavcem pa za 22 odstotkov.
Toda podatki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije razkrivajo, da so tudi zadnje ocene ministrstva za zdravje občutno prenizke. Po izračunih ZZZS naj bi skupni finančni učinek dviga plač za 33.000 zaposlenih v zdravstvu znašal kar 300 milijonov evrov, masa plač pa naj bi se do leta 2010 najverjetneje približala 30 odstotkom.
Da bo rast plač višja od prvotno napovedane, kažejo tudi mnenja nekaterih izvajalcev zdravstvenih storitev. Tako naj bi se v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana plače do leta 2010 v povprečju dvignile za 26 odstotkov, v Lekarni Ljubljana za slabih 27 odstotkov, v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor pa za 27,47 odstotka. »Pri tem je treba poudariti, da gre za dvig osnovnih plač, v glavnem z dodatkom za delovno dobo. Kako bodo na sam dvig vplivale različne oblike dela, ki jih je v zdravstvu ogromno, je za zdaj nemogoče predvideti,« opozarja pomočnik direktorja za finančne zadeve v UKC Maribor Marjan Javornik. Dodaja pa še: »Če nam bo od našega financerja uspelo pridobiti finančna sredstva za pokritje povečanih odhodkov zaradi višjih stroškov plač, potem dvig finančno ne bo imel vpliva na poslovanje bolnišnice. Sicer se bodo poslovni rezultati seveda poslabšali.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev
Izgube v zdravstvu
Skrb zbujajoča izguba
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.