»Nogomet mora ostati človeška igra.«

Triinpetdesetletni Francoz je osebnost, ki že desetletja odločilno vpliva na podobo in razvoj najbolj priljubljene športne igre na svetu. Nogomet ima v krvi, saj je bil njegov oče Aldo poklicni nogometaš, a pot Michela Platinija v nogometne višave kljub vsemu ni bila lahka. Kot sin italijanskega priseljenca je bil v mladosti, ko so ga pestile šibko srce in težave z dihanjem, pogosto deležen pregovornega spotikanja. Kasneje so se nanj, medtem že vrhunskega ofenzivnega veznega igralca, z grobostjo spravljali branilci nasprotnih moštev. Blestel je predvsem v zeleni majici francoskega Saint-Étienna, črno-belem torinskega Juventusa ter modrem francoske reprezentance. V letih 1984 in 1985, ko je z izbrano vrsto Francije in Juventusom osvojil obe najvišji evropski lovoriki, je bil izbran za najboljšega nogometaša na svetu. Kasneje (1988-1992) je bil selektor francoske reprezentance, potem pa je kot prvi mož organizacijskega odbora poskrbel za uspešno izvedbo svetovnega nogometnega prvenstva 1998 v Franciji. To ga je izstrelilo v funkcionarske vode, najprej na mesto podpredsednika Nogometne zveze Francije (FFF), nato v izvršni odbor Mednarodne nogometne zveze (FIFA), v začetku lanskega leta pa je postal predsednik Združenja evropskih nogometnih zvez (UEFA). Na volitvah je Šveda Lennarta Johanssona, ki je pred njim to organizacijo vodil šestnajst let, z izidom 27 : 23 premagal predvsem z vizijo solidarnosti in univerzalnosti. Njegova najljubša misel je: »Nogomet je inteligentna in fantastična igra, ki nas uči, kako naj živimo skupaj z drugimi, pa tudi, kako naj širokosrčno ravnamo s tistimi, od katerih smo boljši. Nogomet je neprecenljiva šola za življenje.«
Čeprav je Platini dosleden v svoji nepredvidljivosti, je kot prvi mož UEFE kmalu dejansko začel uresničevati namere o spremembah - pod njegovim vodstvom je izvršni odbor pred nekaj dnevi število udeleženk zaključnega turnirja evropskega prvenstva reprezentanc z letom 2016 povišal na 24 ter sprejel preoblikovanje Pokala UEFE v novo tekmovanje: Evropsko ligo. Tudi elitno klubsko tekmovanje - Liga prvakov - se spreminja, čeprav bolj zadržano. Skupni imenovalec sprememb je večja dostopnost tekmovanj za manjše nacionalne nogometne zveze in zmanjševanje vpliva velekapitala na nogomet.
Platini pa je zelo dejaven tudi pri iskanju ustvarjalnih rešitev pri preoblikovanju pravil in omejevanju sodniških napak. Prav slednje ga je pripeljalo v Slovenijo, saj so na kvalifikacijskem turnirju za evropsko prvenstvo mladih reprezentanc do 19 let na Ptuju, v Lendavi in Murski Soboti na uradnih tekmah sploh prvič na svetu preizkusili delovanje dveh dodatnih sodnikov na robu obeh kazenskih prostorov. Platini, ki je idejni oče te rešitve, se je hotel na kraju samem prepričati, kako deluje ta zamisel.
Intervjujev ne mara: v angleščini se težko izraža, v francoščini (in italijanščini) pa ga - in tega se zaveda - pogosto zanese. Kakor sredi septembra, ko je v razgovoru za francoski časnik Dauphiné Libéré zlival gnojnico na rojaka Arsèna Wengerja, dolgoletnega trenerja londonskega Arsenala, kar je povzročilo škandal mednarodnih razsežnosti.

Gospod Platini, Slovenijo ste izbrali za prizorišče svetovnega prvenca - nogometa s petimi sodniki na igrišču. Smo bili s tem priče revolucionarnemu premiku v svetovnem nogometu?

> Ne gre za revolucijo, pač pa za evolucijo. Filozofija ostaja enaka - ostaja en sam glavni sodnik, ki sprejema odločitve. Z dodatnima pomočnikoma smo mu dodali še dva para oči, ki mu pri tem pomagata. Cilj je, da lahko sodnik z dodatno pomočjo vidi dogodke, ki jih sicer ne bi mogel. Verjemite mi, 40 let sem v nogometu, in v tem času sem na igrišču in ob njem doživel marsikaj, česar glavni sodnik preprosto ni mogel videti. Pri tem ne gre le za zmanjšanje števila napak. Gre tudi za to, da je delo sodnikov v dobi, ko je ob igrišču vse več televizijskih kamer, še bolj zahtevno. Tudi njihovo delo javnost čedalje strožje ocenjuje, zato je sojenje treba primerno nadgraditi. Naša naloga je, da zagotovimo boljše sojenje in čim manj napak. A zdaj smo šele na začetku. Dogajanje na turnirju v Sloveniji bomo podrobno analizirali, z izsledki pa seznanili Mednarodno nogometno zvezo. O spremembah pravil namreč odloča njena posebna komisija.

Omenili ste televizijsko tehnologijo. Znano je, da ste izrazit nasprotnik uporabe televizijskih posnetkov pri sprejemanju sodniških odločitev, ki se uveljavlja v mnogih ekipnih športih in ki bi jo mnogi želeli videti tudi v nogometu. Zakaj?

> Res je, sem izrazito proti tako imenovanemu video dokazu v nogometu. Razprave o tem so me spremljale že v času, ko sem igral za Juventus. Tedaj so se vsak teden Italijani po tekmah ob upočasnjenih posnetkih prerekali o tem, ali je kaka enajstmetrovka bila upravičeno dosojena ali pa ne. Ali obratno ... V vsakem primeru je treba v nogometu ohraniti njegovo človečnost, nekakšen humani vidik. Televizijski posnetki k temu zagotovo ne pripomorejo prav nič. Še več - če bi jih ves čas uporabljali za razsojanje spornih trenutkov na tekmah, bi morali srečanja ves čas ustavljati. Za vsak morebitni prepovedan položaj, prekršek ali enajstmetrovko. Pomislite! Sodniki s trenutnimi odločitvami zagotavljajo naraven tok igre. Če bi si morali ves čas pomagati z ogledom posnetkov, ki včasih tudi ne razkrijejo resnice, ali pa ta z različnih zornih kotov kaže različno podobo, bi tekme trajale tudi tri ure. Nogomet je igra, ki jo igrajo ljudje, zato naj bodo tudi sodniki ljudje.

Pravite, da kot predsednik UEFE niste revolucionar, a kljub vsemu uveljavljate spremembe. Zakaj je po vašem mnenju treba nogomet spreminjati? Mar nista njegov čar in skrivnost globalnega uspeha prav v tem, da je preprost in se v zadnjem stoletju v svojem bistvu ni veliko spremenil? Zakaj ste na primer reformirali Pokal UEFE, zakaj ste tako povečali število udeleženk na zaključnih turnirjih evropskih prvenstev?

> Spremembe so očitno odsev razprav in potreb, ki se kažejo v nacionalnih nogometnih zvezah v Evropi. Ko gre za povečanje števila ekip na evropskih prvenstvih na 24, smo se o tem pogovarjali tako rekoč od začetka mojega mandata. Mislim, da je to smiselna odločitev, ki bo pomagala pri razvoju nogometa v številnih evropskih državah, predvsem tistih, ki so se doslej le redko uvrščale na velika tekmovanja. Napredovale bodo tako tehnično kot tudi organizacijsko. Tudi evropska prvenstva bodo z večjim številom tekem postala zanimivejša. Pokal UEFE smo nadgradili in ga preimenovali v Evropsko ligo zato, ker na vseh tekmovanjih, ki jih organizira naša zveza, tekmujejo za pokale UEFE. To tekmovanje smo tekmovalno preuredili in mu nadeli novo podobo, z znakom in uradno žogo vred.

Napovedovali ste tudi korenitejše spremembe v Ligi prvakov. Kaj je zdaj z njimi?

> Tu bodo spremembe postopnejše, a za začetek smo povečali število držav, katerih prvaki bodo imeli nastop v prvem - ligaškem - delu Lige prvakov zagotovljen brez kvalifikacij. To je dobro predvsem za tiste države, ki ne sodijo med najmočnejše.

Se strinjate, da ste v bistvu predsednik, ki izrazitejše podpira manjše članice iz manjših držav? Ali zaradi tega čutite pritisk najmočnejših članic, kakršni sta angleška (FA) ali celo vaša matična zveza, francoska?

> Res ne morem biti kriv, da se Angleži niso uvrstili na zadnje evropsko prvenstvo. Ali pa, da AC Milan v zadnji sezoni ni bil dovolj dober, da bi zdaj igral v Ligi prvakov ... O tem odločajo dogodki na igrišču. Nisem človek, ki bi se zavzemal za spremembe kar tako, zaradi videza. Za predsednika so me izbrali, imam vizijo. Ker sem se zavzel za spremembe, ki so nujne za napredek nogometa.

Kako daleč boste šli, kje se boste ustavili? Sodobni nogomet pretresa tako veliko problemov, od korupcije, ilegalnih stav do trgovanja z ljudmi ... Se je tega mogoče lotiti s posebno skupino, ki ste jo nedavno ustanovili pri UEFI?

> To je začetek. Omenjena posebna komisija raziskuje sumljive primere na srečanjih v okviru naših tekmovanj. Primeri, ko so posamezniki ali organizirane skupine kriminalcev podkupovali sodnike in nogometaše, da bi zagotovili želeni rezultat tekem, so velika nevarnost za prihodnost nogometa. S tem se bo ukvarjalo pravosodje v posameznih državah, a tudi naša organizacija bo sprejela ukrepe proti sodnikom in igralcem, ki so se prodali. Poštenost te prelepe igre, najlepše na svetu, je treba zaščititi.

Zelo ste tudi kritični do vse večjega vpliva kapitala v klubih, pa do brezsramnega trgovanja z mladoletnimi nogometaši. Po drugi strani pa ste do predloga predsednika FIFE Josepha Blatterja, ki se zavzema za formulo 6 + 5, po kateri naj bi na klubskih tekmah postopoma zagotavljali, da srečanja začenja najmanj šest igralcev iz držav, iz katerih so klubi, precej zadržani.

> Vedno sem trdil, da mi je Blatterjeva zamisel simpatična, a je v Evropi neuresničljiva, saj krši pravila prostega pretoka delovne sile. Proti temu ne morem nič. Moramo iskati druge poti, predvsem ko gre za omejitev prestopov mladoletnih igralcev. Tovrstno trgovanje z otroki postaja zares nevzdržno, tu moramo vsi skupaj delovati bolj odločno. Tudi proti kapitalističnemu gospodarstvu in pretoku kapitala načeloma nimam nič. A moti me trenutno dogajanje. Mislim, da ne bi bilo naravno, če bi v Ljubljani imeli klub z iraškim lastnikom, brazilskim trenerjem in afriškimi nogometaši. Tega ne moremo prepovedati, lahko pa spodbujamo drugačno pot, ki krepi korenine nogometa v vseh okoljih.

Kaj pa nasilje in rasizem ob nogometu? Kaj lahko storite proti temu?

> V nogometnih krogih smo na tem področju storili veliko in ne bomo popuščali. Tu ne bo nobene tolerance. A svoj delež morata dodati tudi policija in pravosodje v vseh državah. Najlažje je reči - kriv je nogomet. To je najbolj preprost izgovor, da se na koncu ne stori nič. Nasilje ni le problem v zvezi z nogometom. Lahko pa dodam, da pri reševanju različnih problemov v zvezi in glede nogometa zelo dobro sodelujemo s francoskim predsedstvom Evropske unije. Naše pobude so predsednik Francije Nicolas Sarkozy in njegovi sodelavci sprejeli z velikim razumevanjem. Prepričan sem, da bomo do konca leta storili nekaj korakov v pravo smer.

O nogometu radi filozofirate. Kakšna bo ta igra čez dvajset ali trideset let?

> Težko rečem. Nogomet je vedno usmerjala izjemna priljubljenost igre kot take. To je res izjemno lepa igra. Res pa je, da je bil nogomet zaradi tega vedno vpet v politična, socialna in gospodarska gibanja sveta. Zdi se mi pomembno, da nogometa nikoli ne bi ocenjevali le iz enega zornega kota, na primer gospodarskega. Se pravi, da v nogometu ne bi prevladal le tako imenovani biznis. Mislim, da ta igra lahko premaga vse ekstremne poglede nase. Prepričan sem, da bo na koncu prevladal prav igrivi značaj nogometa, zaradi katerega ga imajo povsod po svetu tako radi. Upam, da bo to tudi dediščina moje dejavnosti v njem.

Svet prav v teh dneh pretresa velika finančna kriza, ki bi lahko spremenila gospodarsko podobo sveta in s tem tudi nogometa. Ste zato na poseben sestanek povabili finančne strokovnjake?

> Nikakor ne. To nima zveze s sedanjo krizo!

Gre potem za reševanje finančne krize, ki najeda tudi nekatere nogometne klube? Celo največje ...

> Niti to. Gre za to, da želim v tekmovanjih UEFE oblikovati takšna pravila, ki bi omogočala denarno uravnoteženost, nekakšen finančni fair-play. Nogomet poznam do podrobnosti, vse življenje živim z njim. O zakonitostih finančnih tokov in gospodarstva pa ne vem veliko. Zato bom poslušal strokovnjake. Želim razumeti, kako, za kaj in zakaj se v nogometu obrača toliko denarja. Na temelju tega želim ukrepati in zagotoviti takšna pravila, ki bodo omogočala kar najbolj enakopravno izhodišče vsem.