16. 10. 2008 | Mladina 42 | Svet
Jörg Haider
1950-2008
Jörg Haider se je rodil 26. januarja 1950 v Zgornji Avstriji. V zakonu sta se mu rodili dve hčerki, zadnja leta pa je živel na posestvu, ki je bilo nekoč last avstrijskih Židov. Njegovi starši so bili zelo dejavni v nacističnih organizacijah. Oče se je Hitlerjevi mladini pridružil leta 1929, nekaj let zatem pa je postal član jurišnih odredov SA. Njegova mati je bila članica nacistične zveze nemških žena. Ko so Haiderja vprašali, kaj meni o preteklosti staršev, je bil jedrnat: »Gledano za nazaj je vsakdo pametnejši. Toda noben potomec ne more biti tako aroganten, da bi dejal, da bi sam ravnal pametneje.«
Vsekakor se je Haider s starši strinjal v prepričanju, da bi Nemci morali živeti v eni državi. To mnenje si je ustvaril že v mladih letih. Pri šestnajstih je namreč z govorom Ali smo Avstrijci Nemci? zmagal na tekmovanju v govorništvu. Njegov govor je kasneje objavil neonacistični časopis Deutsche national Zeitung. Mnenje, da so Avstrijci etnično pravzaprav Nemci in da poskus vzpostavitve nove avstrijske identitete ni uspel, je kasneje pogosto ponavljal.
Haiderjev vzpon je bil strm. Ob koncu šestdesetih letih ga je »odkril« prvi predsednik Svobodnjaške stranke Friedrich Peter. S 25 leti je Haider postal sekretar koroške Svobodnjaške stranke, z 28 pa član avstrijskega parlamenta. Leta 1983 je postal predsednik koroške podružnice FPÖ. Prav to leto je dosegel največje uspehe 36-letni predsednik stranke Norbert Steger. Ta je bil predstavnik mlajše generacije politikov, ki so v FPÖ v začetku osemdesetih let na račun nacionalističnih vsebin vnesli več liberalnih idej. Omilitev nacionalističnih delov programa je bila tudi pogoj, da je bila FPÖ leta 1983 sprejeta v Liberalno internacionalo, SPÖ, ki jo je takrat vodil Fred Sinowatz, pa jo je istega leta povabila v koalicijsko vlado. Hitra izguba javne podpore je nato povzročila dramatične frakcijske spopade. Haider je s položaja predsednika koroške podružnice FPÖ začel bitko proti Stegerju. Ta je Haiderju zagrozil z izključitvijo, a Haider mu ni ostal dolžan in je obljubil, da bo s celotno pokrajinsko organizacijo stranke - najmočnejšo v državi - ustanovil svojo stranko. Steger je nato poskusil skleniti kompromis s Haiderjem. To je bil začetek Stegerjevega konca. Leta 1986 je kongres stranke izvolil Jörga Haiderja za predsednika. Ko je bil izvoljen, je polna dvorana delegatov z iztegnjenimi desnicami grmela »Sieg Heil!«.
Haiderjeve pobude so bile pogosto diskriminacijske. Zavzemal se je za »posebno izkaznico«, ki bi jo morali nositi tujci, državljani držav zunaj EU, za neenake, od statusa odvisne otroške dodatke, materam je ponujal »otroške čeke«, a hkrati vedno trdil, da ni ksenofob. »Govorim o stvareh, o katerih navadni državljani ne morejo govoriti odkrito in pošteno. Mislim, da je multikulturna skupnost fikcija, ki ne more delovati,« je večkrat rekel.
Haider je rad in zavestno uporabljal nacistični besednjak. Pogosto je uporabljal izraz »befremdung« in govoril o pretiranem »potujčenju«, kar je izraz, ki ga je pogosto uporabljal nemški propagandni minister Joseph Goebbels. A to ni bilo edino koketiranje z mračno preteklostjo. Ko so Haiderja izbrali za predsednika FPÖ, je dejal, da stranka ni naslednica nacistične NSDAP, »kajti če bi bila njena naslednica, potem bi imela absolutno večino«. V tistem času je Haider prvič postal znan tudi zaradi obrambe majorja Walterja Rederja, pripadnika Waffen SS, ki je bil odgovoren za množične poboje italijanskih civilistov leta 1944. Za Haiderja je bil Walter Reder le »vojak, ki je opravil svojo dolžnost«.
Za svetovno javnost najbolj šokantna Haiderjeva trditev pa je bila tista iz julija 1991, izrečena v koroškem deželnem parlamentu. Takrat je Haider zahteval, da vlada sprejme poseben zakon, po katerem naj bi tisti brezposelni, ki ne bi hoteli sprejeti dela, ki jim ne bi ustrezalo, izgubili pravico do denarnega nadomestila. Na pripombe socialistov, da gre za model nacistične zaposlovalne politike, je Haider dejal, da je »imel tretji rajh vsaj dobro zaposlovalno politiko, s čimer se dunajska vlada ne more pohvaliti«. Zaradi te izjave je Haider izgubil položaj deželnega glavarja na Koroškem. Kasneje je trdil, da s tem ni hotel propagirati suženjskega in prisilnega dela, temveč je meril na nacistično zaposlovalno politiko med letoma 1933 in 1936, ki je odpravila brezposelnost.
Maja 1992 je povzročil nov škandal, ko je odlikoval pripadnike Waffen SS. Napadel je »primitivne napade na spoštovane vojne veterane«, ki naj bi si jih bil privoščil notranji minister, in ga podučil, naj se raje ukvarja s tujci, ki v Avstriji delajo zločine. Zanj so bili namreč pripadniki Waffen SS »pošteni ljudje dobrega značaja«. Naslednje kritike je bil deležen sredi razprave o tem, ali naj 30.000 žrtev nacistične vladavine v Avstriji končno dobi odškodnino, ko je dejal, da bi tudi avstrijski državljani, ki so bežali pred zavezniškimi silami, morali dobiti odškodnino. »Ne bi bilo pošteno, če bi ves denar naših davkoplačevalcev odšel v Izrael,« je takrat menil Haider.
Leta 2000 je vstopil v vlado skupaj z Ljudsko stranko, kar je po vsej Evropi sprožilo val protestov. Avstrija je doživela sankcije, skladnost njene politike z evropskim redom pa je preiskovala posebna komisija, vendar nazadnje ni ugotovila nič izjemnega. Haider je hujši poraz doživel leta 2001, toda ne v politiki, temveč na avstrijskem ustavnem sodišču. To je določilo, da bo morala Avstrija do 31. avgusta 2001 spremeniti zakonodajo tako, da bo dvojezični pouk na narodnostno mešanem območju obvezen tudi v četrtem razredu osnovne šole in ne zgolj v prvih treh razredih. Po uspešni pritožbi Rudija Vouka zaradi nezakonitega kaznovanja za »prehitro vožnjo v kraju z napačnimi oznakami« je Haider doživel poraz tudi z drugo odločitvijo ustavnega sodišča, po kateri bi na Koroškem morali postaviti dodatne dvojezične table. Prav tega pa Haider ni hotel storiti.
Aprila 2005 je po sporih v vodstvu FPÖ ustanovil novo stranko, Zavezništvo za Avstrijo (BZÖ). Oranžni so na prvih volitvah dobili komaj 4,11 odstotka glasov, septembra letos pa dosegli veliko večji uspeh - zanje je glasovalo 10,7 odstotka volivcev in postali so četrta najmočnejša stranka v Avstriji.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev
Haider ostaja
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.