4. 12. 2008 | Mladina 49
Teološki izvedenci
O priznanju novih verskih skupnosti odločala RKC
Malteški vitez Lovro Šturm
© Denis Sarkić
Precej časa je v Sloveniji deloval le en sodni izvedenec s področja religije. Prvi, ki se je na tem področju registriral še pod pravosodno ministrico Zdenko Cerar, je bil sociolog z mariborske pedagoške fakultete Sergej Flere. Tedaj sodni izvedenci s področja religije še niso bili tako pomembni. Večjo težo jim je dal novi zakon o verski svobodi.
Flere pojasnjuje, da države za sodne izvedence za religijo praviloma določajo družboslovce, ki so se uveljavili z raziskovanjem verskih pojavov. Najpogosteje so to sociologi, psihologi, včasih psihiatri. Sodišča si z njimi večinoma pomagajo za ugotavljanje, ali je neka verska skupnost res verska ali pa verski naziv zgolj izkorišča zaradi ugodnosti. Najbolj znani primeri takšnih sporov so vezani na scientološko cerkev, kjer naj bi bila religijska komponenta vprašljiva, pridobitna pa ni, pojasnjuje Flere.
Sodni izvedenci za religijo večinoma ne morejo biti strokovnjaki, ki so hkrati zavezani nekemu verskemu nazoru, kot so denimo teologi. A v Sloveniji ni tako. Pogled na register sodnih izvedencev s področja religije razkrije, da so med ministrovanjem Lovra Šturma to funkcijo dobili izključno teologi ali pa posamezniki iz vrha slovenske katoliške cerkve. Šturm, sam pripadnik malteškega viteškega reda, je leta 2006 za sodnega izvedenca imenoval Rafka Valenčiča, upokojenega profesorja in nekdanjega dekana Teološke fakultete v Ljubljani, teologa Draga Ocvirka in profesorja na isti fakulteti Marija Jožeta Osredkarja. Na začetku letošnjega leta je status izvedenca dobil Bogdan Dolenc, profesor s Teološke fakultete v Ljubljani, letos poleti pa še Janez Gril, direktor cerkvenega založniškega podjetja Družina, in Andrej Saje, tiskovni predstavnik Slovenske škofovske konference.
Morda se zdi neverjetno, da lahko v postopku registracije neke verske skupnosti o njej odločajo najvidnejši člani druge verske skupnosti. To je na svoji koži občutila cerkev svete preproščine, ki je leta 2007 urad za verske skupnosti ni hotel registrirati zaradi mnenja Teološke fakultete v Ljubljani, češ da učenja cerkve svete preproščine ni mogoče imeti za vero oziroma religijo. Pravni spor o njeni registracij sicer še traja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.