4. 12. 2008 | Mladina 49
Zgovorni veleposlanik Andrej Capuder
Ali je primerno, da veleposlaniki dajejo politične izjave
Andrej Capuder - nekoč politik NSI, danes veleposlanik s političnimi stališči
© Arhiv Mladina
Andrej Capuder, nekdaj minister za kulturo v Demosovi vladi, po umiku iz notranje politike pa slovenski veleposlanik v Parizu in zdaj v Rimu, je v zadnji avgustovski številki Demokracije z intervjujem z naslovom »En mandat desne sredine je za Slovence premalo« posegel v naelektreno predvolilno dogajanje.
Ostre besede je izrekel zaradi angažmaja Milana Kučana, na svoj greh, da s položaja veleposlanika presoja notranjepolitična razmerja iz jasnega desnega političnega zornega kota, pa je pozabil. V tem pogovoru je napadel tudi podpisnike novinarske peticije in dejal, da »tako opljuvane vlade po domačih medijih v Evropi ne najdemo. Da ima vlada proti sebi 90 odstotkov medijev, je patološko.« Nadvse zanimiva je tudi njegova razčlemba državljanov. »Petdeset odstotkov Slovencev je nevernih ali indiferentnih in ti krščanske demokracije ne bodo volili. Dvajset odstotkov jih je 'južnjakov' in ti volijo po pravilu levo. Krščanski tabor premore največ 25 odstotkov, od tega jih polovica ne bo šla na volišče. Druga polovica bo volila Janšo, torej ostane za KDS ali NSi 7 do 8 odstotkov. Če se razdrobita, ne bo prišla v parlament ne ena ne druga.« Volilni izid je bil skladen z njegovo črno napovedjo in sedaj bo lahko ponavljal tudi svoje teze o neprimernem položaju kristjanov v slovenski družbi, kajti »levičarska kulturna fronta je zelo močna, rekel bi, da gre za novi monopol, ki prav tako ne da dihati drugače mislečim«. In Slovenija bo, kar bo Capuder ponavljal urbi et orbi, neozdravljivo leva, kakor »da bi se hotela v zadnjih nekaj desetletjih maščevati za tisoč let krščanske vzgoje in nevzgoje«.
Veleposlaniki na tujem se navadno ne lotevajo razčlenjevanja aktualnih političnih razmer na domačem dvorišču. Matjaž Kovačič, predsednik Sindikata slovenskih diplomatov, pravi, da lahko veleposlaniki kot državljani to počno, vendar »so navadno v svojih izjavah zadržani, saj predstavljajo celotno državo, vlado in opozicijo, prav zato se izogibajo komentiranju domače politike, ker njihova mnenja berejo tudi v tujini«. Čeprav je navada taka, je svoj čas ni upošteval niti Dimitrij Rupel - iz Washingtona je javno poučeval in kritiziral tedanjega šefa in zunanjega ministra Borisa Frleca.
Dr. Milan Brglez s FDV meni podobno, naj »diplomati načeloma ne bi posegali v domačo politiko«, kar je bilo menda že urejeno z notranjimi pravili ministrstva za zunanje zadeve. Očitno so jih »izgubili« že v Ruplovih časih, kajti z ministrstva nam do zaključka redakcije niso pojasnili, kaj je z njimi. V zakonu o zunanjih zadevah Capudrovo početje ni eksplicitno prepovedano, zagotovo pa ni običajno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.