11. 12. 2008 | Mladina 50 | Politika
Nova vlada, stari zunanjepolitični kadri ...
V zamejstvu osovraženi Dimitrij Rupel posreduje za slovensko manjšino v Italiji
Diplomat
© Denis Sarkić
Od imenovanja nove vlade so minili trije tedni, v soju luči pa so stari minister Rupel in nasploh Pahorjeve aktivnosti, ki so v javnosti videti kot namera, da v organih izvršilne veje oblasti, še posebej pa na področju zunanje politike, zaposli vse, ki jih stari vladi ni uspelo v času tekočih poslov.
Odkar je premier Borut Pahor javnosti predstavil imenovanje dolgoletnega zunanjega ministra Dimitrija Rupla za svojega zunanjepolitičnega odposlanca, ta »prava odločitev« samo kopiči težave v koaliciji. Po odstopu komaj imenovanega državnega sekretarja na ministrstvu za zdravje Slavka Ziherla in neutolažljivi skepsi celo med poslanci SD, je predsednica LDS Katarina Kresal zahtevala sestanek predsednikov koalicijskih strank o Ruplu.
Pahor je namreč svojo odločitev v javnosti branil, češ da Rupel ne bo politični funkcionar, ampak samo nepomembni državni uradnik, ki mu bo pisal opomnike, potem pa ga je poslal na pot reševanja slovenske manjšine v Italiji iz ene najtežjih situacij po drugi svetovni vojni. Premier je v Rim poslal diplomata, zoper katerega je upravičeno največja gostota zamer prav med zamejci. In to kljub temu, da ima Slovenija prvič v zgodovini za reševanje težav zamejcev poleg zunanjega ministra in komisije državnega zbora na voljo še kompletno ministrstvo in novega ministra Boštjana Žekša. Pahorja je potem pričakovano podprl zunanji minister Samuel Žbogar, ki je Ruplovo pot na sestanek v kabinet premiera italijanske vlade Silvia Berlusconija označil kot »logično in zelo primerno«. Ena najbolj kredibilnih javnih osebnosti na zamejski strani, zgodovinar Jože Pirjevec, je povsem drugačnega mnenja: »Zelo sem zaskrbljen, ker čeprav bodo Italijani kaj dali, tega ne bodo storili zaradi posebnih simpatij do slovenske manjšine pa tudi ne zaradi diplomatskih spretnosti Dimitrija Rupla, temveč zato, ker želijo imeti v bližini predsednika vlade oziroma človeka, ki jim ustreza.«
Žbogar pa je ravno v teh dneh sporočil, da bo tudi sam v kratkem imenoval posebnega odposlanca, in sicer za kandidaturo Slovenije za nestalno članico varnostnega sveta OZN. Posebni odposlanec pa naj bi bil še en strokovno dokaj sporen kader iz Janševe vlade, ki ga predsednik republike Danilo Türk v zadnji rundi ni imenoval za veleposlanika. Gre za Matjaža Šinkovca, ki si je želel biti veleposlanik v ZDA, v zadnjem mandatu pa je za potrebe vladnega pregleda Sove postal njen generalni direktor.
Ko je odhajajoča vlada napovedovala kadrovski cunami nove vlade, si zagotovo ni mislila, da bodo novi ljudje najzvestejši kadri stare vlade. Ne nazadnje, kam pa gre Janez Janša?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.