11. 12. 2008 | Mladina 50
”Rupel je bil naš prebojni oven”
Pobudniki ustanovitve SDS so razočarani nad doseženo ravnijo demokracije
Drevenšek, Tomšič in Magajna
© Miha Fras
France Tomšič, Gorazd Drevenšek in Andrej Magajna so obudili spomin na ustanovitev iniciativnega odbora Socialdemokratske zveze Slovenije v K4 na Kersnikovi ulici v Ljubljani. France Tomšič, tedanji neodvisen sindikalist v Litostroju je dejal, da je bila ustanovitev SZS tudi posledica znamenite Litostrojske stavke leta 1987, saj so že na njej napovedali ustanovitev socialno demokratske stranke. Toda iniciativni odbor se je težko prebijal v javnost s svojimi sporočili, saj sta ga v medijih podprla le uredništvo Radia Študent in Mladine. Kasneje so se odboru pridružile nekatere vplivne osebnosti. Štiriindvajset mož, med njimi tudi trije pobudniki iz Kersnikove in France Bučar, Tine Hribar, Gregor Tomc, Dimitrij Rupel, Boštjan Zupančič, pa se je 4. decembra 1988 sestalo na tajnem sestanku v študentskem naselju v Rožni dolini. Sprejeli so posebno deklaracijo, v kateri so se zavzeli za čim prejšnjo vzpostavitev parlamentarne demokracije v Sloveniji. »V ta namen bomo pospešili priprave in aktivnosti za ustanovitev demokratičnih političnih organizacij strank po zahodnoevropskem zgledu, s katerimi bomo nastopili na demokratičnih in svobodnih volitvah,« se spominja Tomšič zapisa v deklaraciji.
Med posamezniki je še posebej izstopal Dimitrij Rupel, saj Drevenšek pravi: »Takrat, ko se nihče ni upal izpostaviti s svojim političnim stališčem, smo iskali prebojne ovne in Rupel je gotovo prebojni oven z vso svojo robatostjo. Brez njega tudi kasnejše Slovenske demokratične zveze ne bi bilo,« vendar k tej oceni Drevenšek takoj pristavi zgovorno aluzijo na Rupla, da »vsakega ameriškega generala, ki je vodil veliko operacijo, po njej upokojijo«.
Socialdemokratska zveza Slovenije je bila nato formalno ustanovljena 16. februarja 1989 v Cankarjevem domu, njen prvi predsednik pa je bil France Tomšič. Po letu dni se je preimenovala v SDSS (Social demokratsko stranko Slovenije), vodstvo pa je prevzel Jože Pučnik. Kmalu so »počistili«, kot pravi Tomšič, z večino ustanoviteljev, da bi leta 1993 vajeti stranke prevzel Janez Janša in jo pripeljal do današnje SDS.
Z doseženo ravnijo demokracije pobudniki ustanovitve socialdemokratske stranke niso zadovoljni, saj Andrej Magajna, krščanski socialist in poslanec SD, pravi, da so ocene, kako »smo prišli iz enoumja v demokracijo« zgrešene, »prej bi rekel, da smo prišli iz enostrankarskega v večstrankarski sistem« in potoži, da v tem sistemu nestrankarski kandidati na volitvah ne morejo uspeti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.