18. 12. 2008 | Mladina 51 | Ekonomija
Ne bo za poplačilo dolgov
Če Istrabenz ne bi več mogel poravnavati svojih obveznosti, bi bila za njegove lastnike najboljša prisilna poravnava
28. oktobra je Istrabenz praznoval šestdesetletnico poslovanja ...
© Jaka Jeraša
Istrabenz, ki ga vodi Igor Bavčar, trenutno nima dovolj premoženja, da bi lahko poplačal vse dolgove, so izračunali na Financah. Kapital delničarjev družbe je konec septembra znašal le še 136 milijonov evrov, družba pa je imela takrat za 160 milijonov evrov kratkoročnih posojil in 374 milijonov evrov dolgoročnih posojil. V zadnjih dveh mesecih se je premoženje Istrabenza zaradi padca vrednosti delnic Petrola in Mercatorja zmanjšalo za 76 milijonov evrov, navajajo Finance. Dnevnik pa je objavil podatke o padcu vrednosti kapitala skupine Istrabenz od lanskega do letošnjega septembra s 513,3 milijona na 247 milijona evrov. V bilanci stanja skupina Istrabenz izkazuje za 617,4 milijona evrov dolgoročnih finančnih obveznosti in za 300,6 milijona evrov kratkoročnih finančnih obveznosti.
Če Istrabenz ne bi več mogel poravnavati svojih obveznosti, bi bila po mnenju izvedencev za njegove lastnike najboljša rešitev prisilna poravnava, ker bi prek nje odpisali precej obveznosti. S prisilno poravnavo se mora po zakonu strinjati najmanj 60 odstotkov vseh upnikov družbe. Izvedba prisilne poravnave pa je po pisanju Dnevnika odvisna predvsem od tega, koliko imajo banke zavarovane terjatve do Istrabenza (s hipotekami, delnicami ...). Če tovrstna zavarovanja imajo, bi se v prisilni poravnavi kvalificirale kot ločitvene upnice, kar bi jim omogočalo stoodstotno poplačilo terjatev. Toda Finance navajajo, da Bavčar vrnitev vseh posojil svojih družb Maksima Holding in FB Investicije jamči s celotnim portfeljem obeh družb, kar pomeni z Istrabenzom.
Druga možnost je konverzija terjatev bank v lastniške deleže Istrabenza. Običajno v takšnih razmerah banke v podjetje najprej pošljejo kriznega menedžerja, potem pa poskušajo podjetje prodati. Direktor podjetja Taxgroup Klemen Šešok je za Dnevnik pojasnil, da se banke običajno otepajo takšnih vstopov v lastniško strukturo podjetij, saj raje prejemajo prihodke od obresti, kot v bilancah knjižijo dolgoročne naložbe.
Tretja možnost je stečaj Istrabenza. V tem primeru bi največ izgubili največji delničarji. Med njimi je tudi Petrol, družba, od katere je odvisna oskrba Slovenije z naftnimi derivati. Petrol je lani kupil kar 32,6 odstotka delnic Istrabenza. V najslabšem primeru se zaradi Istrabenza celotna aktiva Petrola lahko zmanjša za 13 odstotkov, to pa ustreza štirim letnim dobičkom družbe.
V skladu z zakonom o finančnem poslovanju družba postane nesolventna, ko dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnavati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju, in tako postane trajneje nelikviden. To pomeni, da več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti v zadnjem letnem poročilu pred zapadlostjo obveznosti.
Istrabenz ni katerakoli družba, to je podjetje, ki je bilo včasih skupaj z Luko Koper in Intereuropo eden od treh velikanov primorskega gospodarstva in eden od paradnih konjev slovenskega gospodarstva. Hudo zgrešene poteze vleče, kdor takšno podjetje v nekaj letih spravi na kolena. Igorju Bavčarju je to s podporo nadzornega sveta uspelo v vsega šestih letih in pol.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.