Elektrošok

Med 17 imeni, naštetimi na števcu kadrovskih menjav, ki ga je SDS prejšnji teden objavila na svoji spletni strani, so tudi imena petih nadzornikov Elektra Slovenije (ELES). Med njimi na primer enega vidnejših članov Zbora za republiko Andreja Aplenca in pa dr. Leona Cizlja, moža evropske poslanke in članice SDS Romane Jordan Cizelj. Novi nadzorni svet, ki ga je vlada imenovala v začetku meseca, se je na prvi seji sešel minuli teden in takoj dodobra zaposlil upravo z Vitoslavom Türkom na čelu. »Zahtevali smo, da nam pojasni kadrovsko politiko. Prepovedali smo mu nova zaposlovanja brez soglasja nadzornega sveta. Zahtevali smo vse individualne pogodbe in pogodbe o avtomobilih. Zahtevali smo podatke o vseh večjih investicijah,« pravi predsednik novega nadzornega sveta Andrej Ribič, sicer nekdanji izvršni direktor, zdaj pa svetovalec uprave družbe Istrabenz Gorenje. Če so prejšnji nadzorniki, kot je slišati iz krogov blizu nove vlade, vodstvu ELES-a predvsem kimali, naj bi bilo torej zdaj drugače.

Kadrovanje

Pojdimo po vrsti. Od (vnovičnega) Türkovega prihoda v ELES pred približno tremi leti se je število zaposlenih povečalo s približno 470 na več kot 550. ELES je ena tistih družb, ki naj bi v času Janševe vlade postale odlagališče »zaslužnih kadrov«. Po podatkih Andreja Ribiča so samo v minulih nekaj mesecih, od poraza desne opcije na volitvah, zaposlili približno 20 novih ljudi. V pripravi pa naj bi bila celo reorganizacija podjetja, na podlagi katere naj bi na novo zaposlili še dodatnih 120 ljudi. Sporno kadrovanje je tudi eden glavnih očitkov nedavne anonimke, ki so jo podpisali zaposleni v ELES-u in v kateri je med drugim zapisano, da so se nova delovna mesta odpirala »striktno za strankarske pripadnike SDS in NSi«.
Kot pravi Türkov predhodnik Vekoslav Korošec, bi se moralo število zaposlenih skladno z usmeritvami Agencije RS za energijo, pa tudi na podlagi primerjav s podobnimi sistemi v tujini zmanjšati. »V mojem obdobju smo število zaposlenih zmanjšali s 530 na 472.« Da bi bilo vse skupaj še huje, pravi Korošec, pa je ELES v tem obdobju zapustilo 30 ključnih strokovnjakov, »kar je posledica politizacije«. Nekdanji minister za gospodarstvo Andrej Vizjak meni, da gre pri tem za povsem subjektivno mnenje in da so stare ljudi nadomestili novi. »Verjamem, da mu je žal za nekatere ljudi, ki jih je pripeljal. Strokovnost novih ljudi v primerjavi s starimi pa je stvar subjektivne presoje,« pravi. Glede menjave nadzornikov Vizjak meni, da nova oblast ne drži obljube, torej da bodo vse menjave, tudi nadzornikov, izpeljane zaradi izteka mandata ali zaradi strokovnih argumentov. »Takega argumenta za zamenjavo nadzornikov ELES-a nisem zasledil. Dober primer je dr. Cizelj, ki je sicer res mož poslanke v evropskem parlamentu, vendar to še ne pomeni, da je bil nastavljen politično, saj gre za strokovnjaka z Inštituta Jožef Stefan. Njemu bi bilo treba povedati, ali je bil razrešen politično ali strokovno in na podlagi kakšnih argumentov.«

Investicije

Pri gradnji novih prenosnih zmogljivosti po mnenju Andreja Ribiča zdajšnje vodstvo ELES-a ni naredilo bistvenega koraka od stanja, ki mu ga je zapustil Vekoslav Korošec. Najspornejši je po njegovem mnenju zastoj pri gradnji 400-kilovoltnega daljnovoda Krško-Beričevo, ki je ključen za stabilnost sistema, saj bo šele s to povezavo sklenjena 400-kV zanka (zaključen krog) na slovenskem ozemlju. Zaradi te pomanjkljivosti, ki je ostala še iz časa nekdanje skupne države, je zanesljivost oskrbe preveč odvisna od razmer v sosednji Hrvaški. Tudi za Korošca je to najpomembnejši nezgrajeni objekt. Hkrati poudarja, da močno zaostaja gradnja daljnovodne povezave z Madžarsko (pogodba je bila podpisana leta 2003), zaradi česar nimamo možnosti uvoza cenejše električne energije iz srednje in vzhodne Evrope. »Zanesljivost oskrbe z električno energijo je zmanjšana, sploh glede na to, da se je poraba elektrike večala, gradnja infrastrukture pa je zaostajala oziroma stala,« opozarja. Hkrati poudarja, da je v tem času močno zaostajala tudi gradnja proizvodnih objektov, to pomeni, da ne izpolnjujemo ne resolucije o nacionalnem energetskem programu ne desetletnega načrta razvoja elektroenergetskega omrežja. Ribič sicer za zastoj pri gradnji daljnovodov ne želi kriviti zgolj Türka, ker bi morala vlada po njegovem mnenju »generalno urediti vprašanje gradnje in umeščanja energetskih objektov v prostor«.
Med investicijami, ki bodo še posebej pod drobnogledom, je nabava Siemensovega prečnega transformatorja, ki naj bi ga namestili v razdelilno-transformatorsko postajo pri Divači in ki naj bi preprečeval preobremenitve sistema. ELES je zanj plačal avans, in to kar v višini celotnega zneska posla - 44 milijonov evrov -, transformator pa naj bi bil dostavljen najhitreje leta 2011. »Absolutno se ne strinjam s takim načinom nabave. Tega v Sloveniji še nisem videl, da bi kdo na tako dolg rok kreditiral dobavitelja,« pravi Ribič. Meni tudi, da se utegnejo zaradi tega predplačila v ELES-u pojaviti likvidnostne težave. O teh so sicer že septembra pisali v časniku Finance, vendar so jim v ELES-u zatrdili, da gre le za časovno neusklajenost med prilivi in odlivi, ki jo premoščajo z odobrenim limitom na transakcijskih računih. Korošec se v zvezi z nakupom prečnega transformatorja sprašuje tudi, zakaj ELES pri tem nakupu ni kandidiral za evropska sredstva, kot bi moral storiti pri vseh podobnih naročilih. Prav tako je po njegovem projekt ta trenutek vprašljiv, »ker se pretoki v smeri Italije zmanjšujejo«. O primernosti tega nakupa dvomi tudi nekdanji minister Vizjak.
Sumljiv je še nakup zbiralk v stikališčih prenosnega omrežja. Vrednost posla so ELES-ovi strokovnjaki ocenili na 2,5 milijona evrov, ELES pa je za zbiralke plačal kar 4,7 milijona. Še celo hišni sektor za nabavo je menil, da tako velike razlike v primerjavi s predvideno vrednostjo posla niso upravičljive. Da bo mera polna, so te zbiralke, ki naj bi bile nujno potrebne, že nekaj časa v skladišču, kjer čakajo na dokončanje daljnovodov med Divačo in Novo Gorico ter Novo Gorico in črpalno hidroelektrarno Avče v Soški dolini, ki bi morali biti že nekaj časa postavljeni.
V ELES-u se, kar zadeva omenjene posle, branijo z argumentom, da so za vsa naročila izpeljali postopke javnega naročanja v skladu z zakonodajo in da so imeli vsi gospodarski subjekti možnost prijaviti se na razpise. Glede počasne gradnje daljnovodov pa poudarjajo, da so tudi pri tem dolžni spoštovati zakonodajo in predpisane postopke, ki so dokaj zahtevni. »Kljub temu bo dokumentacija usklajena do konca leta, služnostne pogodbe pa so pridobljene v večini primerov,« je zagotovil ELES-ov predstavnik za odnose z javnostmi Miroslav Jakomin

Konflikti

Zdajšnje vodstvo ELES-a je vpleteno v številne tožbe. Med drugim ELES toži celo Türka zaradi domnevno spornih poslov s posredniki (zloglasnim Enronom) takrat, ko je bil prvič direktor v času Bajukove vlade. Nekdanji minister Vizjak na vprašanje, kaj meni o imenovanju človeka, ki ga podjetje obtožuje škodljivih poslov, za direktorja tega podjetja, odgovarja, da je ELES v tem sporu zastopal predsednik nadzornega sveta, zato se mu to ne zdi sporno. Prav tako, opozarja, nihče ni kriv, dokler mu krivde ne dokažejo. Je pa Vizjak v tem primeru kritičen tudi do ELES-a, saj meni, »da bi lahko bil v odnosu do drugih podjetij, ki sestavljajo elektroenergetski sistem, bolj učinkovit. Spuščal se je v konflikte in tožbe glede zagotavljanja in plačevanja sistemskih storitev.« Da v odnosu na relaciji Vizjak-Türk ni bilo vse v najlepšem redu, sta prepričana tudi Ribič in Korošec. »Po mojih informacijah Türk in Vizjak nista veliko komunicirala. Türk ga je največkrat obšel in komuniciral neposredno z Janšo,« pravi Ribič. Korošec, za katerega je Türk izrazito konfliktna osebnost, pa poudarja, da je vodstvo ELES-a prišlo v spor tudi s tistimi, ki so ga nastavili. Da na ministrstvu za gospodarstvo že v času prejšnje vlade, milo rečeno, niso bili najbolj zadovoljni z delovanjem ELES-a, dokazuje tudi opomnik ministru Vizjaku za sestanek s premierom Janezom Janšo, ki ga je uspelo pridobiti uredništvu Mladine. Dokument našteva vrsto problemov, od kršenja zakonskih obveznosti in spora z Agencijo RS za energijo, ki se še vedno vleče na sodišču, pa do neurejenega investiranja. Po trditvah našega vira naj bi bil Vizjak na aprilskem sestanku od Janše zahteval Türkovo odstavitev, vendar Janša ministrovih zahtev menda ni upošteval. Vizjak trditev, da je kadarkoli pozival k zamenjavi vodstva ELES-a, odločno zanika. »Menim, da so pri ocenjevanju dela ELES-a ključni tisti organi, ki so pristojni za nadzor. Tudi če se ne strinjam z nekaterimi potezami in načrti, to še ne pomeni, da je delovanje ELES-a nezakonito oziroma da gre za primer, zaradi katerega bi bila potrebna zamenjava vodstva.« Opozarja, da je elektroenergetski sistem v Türkovem mandatu deloval stabilno, čeprav so se drugod po Evropi dogajali mrki. »V Sloveniji se zaradi korektne drže ELES-a in njegovega strokovnega dela to ni poznalo,« pravi in poudarja, da njegovih subjektivnih očitkov ne gre enačiti z neko objektivno odgovornostjo.

Ukrepi?

Kljub številnim očitkom na račun vodstva ELES-a gotove zamenjave za zdaj ne napoveduje nihče. »Zamenjali ga bomo, če bomo ugotovili nepravilnosti. Naša naloga je opravljanje funkcije nadzornega sveta,« pravi prvi nadzornik Ribič. Gospodarski minister Matej Lahovnik pravi, da je prihodnost uprave odvisna od nadzornikov. Veliko bolj neposreden je Vekoslav Korošec, ki sicer izključuje možnost, da bi se vrnil v ELES. »Vlada bo morala ukrepati. Sam menim, da je potrebna zamenjava vodstva. Vendar pa ni problematično samo vodstvo. Številni ljudje so bili zaposleni po politični liniji. Hud problem bo priti nazaj na optimalno število zaposlenih. Vprašanje je tudi, ali je mogoče kadre, ki so jih nagnali iz elektrogospodarstva, sploh dobiti nazaj oz. kako hitro se lahko drugi zadovoljivo usposobijo,« je črnogled.
Poslovanje ELES-a preiskuje tudi računsko sodišče. Vrhovni državni revizor Samo Jereb morebitnih vmesnih izsledkov revizije ni hotel razkriti, saj so vsi postopki zaupni do izdaje poročila, ki naj bi ga dočakali sredi prihodnjega leta. »Preverjamo pravilnost in smotrnost poslovanja, pri čemer preverjamo predvsem način določanja cene za izvajanje gospodarske javne službe in smotrnost investiranja v prenosno omrežje,« razlaga in poudarja, da je revidiranec tudi javna Agencija RS za energijo.