23. 12. 2008 | Mladina 52 | Ekonomija
Zakaj enotirni sistem?
Enotirni sistem upravljanja družb je primeren tam, kjer je interes lastnikov aktivno posegati v dnevno vodenje
Andrijana Starina Kosem - na vrhu Dela
© Borut Peterlin
Lastniki Jelovice in Dela so se odločili, da bosta družbi prešli na enotirni sistem upravljanja. Jelovico bo po novem vodil tričlanski upravni odbor pod vodstvom Gregorja Benčine. »Vse zahtevnejše tržne razmere zahtevajo hitro odzivanje družbe na spremembe, zato je prehod na enotirni sistem logično nadaljevanje preobrazbe Jelovice,« pravi Benčina. V Delu bo upravnemu odboru predsedovala sedanja predsednica nadzornega sveta Andrijana Starina Kosem, razlogov za spremembo sistema vodenja pa niso pojasnili.
Vlada Janeza Janše je uvedbo enotirnega sistema upravljanja junija načrtovala v Telekomu, a se je nato odločila predlog umakniti z dnevnega reda skupščine. Takratni minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je pojasnil, da se je tako odločila, ker je v javnosti naletel na preveč očitkov. Aprila je uvedbo enotirnega sistema upravljanja v Petrolu »na predlog enega večjih delničarjev« predlagal tudi nadzorni svet te družbe. Predsednik nadzornega sveta Viktor Baraga je takrat pojasnil, da »nadzorni svet in uprava Petrola ocenjujeta, da bi uvedba enotirnega sistema upravljanja pripomogla k hitrejši uresničitvi strateškega poslovnega načrta, saj omogoča večjo fleksibilnost in hitrejše sprejemanje poslovnih odločitev«. Kljub temu kasneje tudi ta načrt ni bil uresničen. Gregor Miklič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je leta 2005 na strokovnem posvetu Združenja članov nadzornih svetov dejal, da gre pri enotirnem sistemu za zmanjševanje vloge delavcev pri upravljanju družb.
Predsednik uprave Telekoma Bojan Dremelj pa je v pogovoru za Delo junija pojasnil, da »enotirni sistem omogoča večji neposredni vpliv lastnikov na poslovodenje, to je primerno predvsem za gospodarske družbe z manjšim številom lastnikov oziroma v tistih gospodarskih družbah, v katerih je interes lastnikov aktivno posegati v dnevno vodenje«. »Dvotirni sistem je primeren za družbe z večjim številom lastnikov, zlasti če je eden od lastnikov država, ki se želi umakniti iz operativnega vodenja. Še posebno je to pomembno takrat, kadar država v organe družbe postavlja ljudi na osnovi politične pripadnosti, ne pa na osnovi strokovnih kompetenc,« je takrat še povedal Dremelj in tako dejansko potrdil informacije, da je Janševa vlada prek uvedbe enotirnega sistema upravljanja hotela politično prevzeti Telekom in Petrol.
Jože Bajuk iz Sociusa piše, da ni enoznačnega odgovora, kateri sistem vodenja družbe je boljši. »Zavedati se moramo dejstva, da so se različni modeli upravljanja izoblikovali v različnih ekonomskih in družbenih sistemih. Enotirni sistem se je tako izoblikoval v anglosaškem 'prostoru', za katerega so značilne razpršene delniške strukture, aktiven trg kapitala/vrednostnih papirjev ter ne nazadnje večinski volilni sistem, kjer 'zmagovalec' razpolaga z zelo koncentrirano močjo odločanja. Čisti dvotirni sistem pa se je razvil v germanskem okolju, za katerega so značilni večinski delničarji družb, močna udeležba deležnikov (participacija zaposlenih), manj likviden trg kapitala, proporcionalen volilni sistem. Vprašanje boljšega/slabšega sistema se pravzaprav pojavlja šele v zadnjih letih, ko smo priča resnim globalizacijskim trendom v gospodarstvu,« je napisal Bajuk.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.