Obama bo zaprl Guantanamo ...
... sramota za ameriško državo pa ne bo kmalu pozabljena
Ameriški mediji poročajo, da bo novoizvoljeni predsednik ZDA Barack Obama po zaprisegi 20. januarja ukazal zapreti taborišče za teroristične osumljence v Guantanamu na Kubi, skozi katero je šlo okrog 800 osumljencev terorizma. Krute zgodbe o tem, kaj se je dogajalo v Guantanamu in kako so bili posamezniki aretirani na podlagi lažnih ovadb, so prišle na dan po izpustitvi nekaterih zapornikov. O svojih spominih na ta zapor sta za Mladino pred tremi leti pripovedovala Shafiq Rasul in Ruhal Ahmed. Nič hudega sluteča britanska turista sta iz Irana pripotovala v Irak, kjer ju je zajela vojska Severnega zavezništva, ju predala ameriškim zaveznikom, ti pa so ju prepeljali v zloglasni zapor na Kubi. Po njuni zgodbi so posneli tudi film Pot v Guantanamo. Povedala sta, da so jima že med potjo vzeli čevlje, denar in obleko, jima nato zvezali roke in zamašili ušesa. »Vse to te popolnoma dezorientira in zaradi tega ne veš, kaj se dogaja. V osnovi te razčloveči, da ti občutek, da si žival. Ker so nas vojaki neprestano vlekli in porivali, smo bili kot živali na kmetiji. Ko smo prišli v Guantanamo, so nas zaprli v kletke. To niso bile celice. To so bile kletke, kot jih vidite v živalskih vrtovih,« je pripovedoval Ruhal. Poskusil je pojasniti, da gre za napako, a ni bilo odziva. »Tepli so me brez razloga. Takrat sem dojel, da če bom govoril angleško, si bom razmere le poslabšal. Naslednjih šest mesecev sem govoril angleško le, ko sem šel na zaslišanje ali ko me je obiskal kdo od Rdečega križa.«
Le mesec manj kot sedem let je v tem zaporu preživel bosanski državljan alžirskega rodu Mustafa Ait Idir, ki ga je ameriška vojska skupaj s šestimi osumljenci, imenovanimi »alžirska skupina«, zaradi domnevnega pripravljanja napada na ameriško veleposlaništvo v Sarajevu leta 2002 odpeljala na Kubo. Nikoli ni služil vojske in v življenju je plačal samo dva prekrška zaradi prehitre vožnje. Za Dnevnik je Ait Idir povedal: »Namestili so nas v žičnate kletke brez streh in nas pustili ležati na soncu in na dežju. Sedem let so me mučili, v grlo ulivali vodo in mi s koleni skakali na glavo.«
Pred dnevi je ameriški dnevnik Washington Post objavil informacijo o savdskem državljanu Mohamedu Al Kataniju, osumljenem za teroristične napade v ZDA 11. septembra 2001, ki so ga tako hudo mučili, da je bilo »ogroženo njegovo življenje«. Po besedah sodnice Susan Crawford so pri Al Kataniju med tehnikami zasliševanja uporabili nepretrgano osamitev, ga zasliševali tudi po 20 ur dnevno, mu preprečevali spanje, ga slekli do golega in izpostavili mrazu in življenjsko nevarnim razmeram. »Ravnanje z Al Katanijem ustreza pravni definiciji mučenja, zato sem zavrgla obtožnico proti osumljencu,« je dejala. Vendar po njenem to ne pomeni, da je nedolžen. Crawfordova je sicer lani že zavrgla obtožnico proti Al Kataniju, vendar pa zdaj vojaški tožilci napovedujejo novo, kar poraja nekaj vprašanj, ki bodo zagotovo aktualna v prvih mesecih Obamove administracije. Crawfordova zastavlja vprašanja, ki si jih Busheva administracija očitno ni: »Če sami pristanemo na takšno ravnanje, kako lahko protestiramo, če bi bili naši vojaki in vojakinje zajeti in podvrženi enakemu terorju? Kako naj se pritožimo? S kakšno moralno pravico in avtoriteto? No, lahko da smo jo že izgubili ...«
Se bo pa nova ameriška administracija tako in tako morala soočiti s številnimi dilemami, povezanimi z zaporom v Guantanamu. Čeprav zapornikov več ne bodo mučili, je vprašanje, kam bodo, ko bodo zapor dokončno zaprli, premestili zapornike. Če bi jih namreč preselili na ozemlje ZDA, morajo imeti zaporniki enake pravice, kot pripadajo drugim osumljencem in kaznjencem. Povrh tega pa v nekaterih ameriških državah že odklanjajo njihov »sprejem«. Tako kot tudi nekatere evropske in druge države, ki so jih ZDA zaprosile za pomoč pri nastanitvi guantanamskih zapornikov. Novi predsednik ZDA Barack Obama bo zagotovo držal besedo in zapor zaprl, prepovedal »zasliševanje s posebnimi tehnikami«, vendar pa sramote Guantanama svet ne bo kmalu pozabil.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.