15. 1. 2009 | Mladina 2
Trst je (tudi) naš
Slovenci v Italiji in na Facebooku
Spominski pohod iz Trsta proti Rižarni na predvečer dneva spomina na holokavst
© DAVOR KRIŽMANČIČ
Na spletnem socialnem omrežju Facebook se je pred kratkim na pobudo mladih zamejskih Slovencev oblikovala skupina z - za razmere v zamejstvu - provokativnim imenom »Trst je naš«, vendar ustanovitelji v predstavitvi pojasnjujejo, da zdaj že 2150 članov v resnici prisega na geslo: »Trst je tudi naš! Trieste è anche nostra!« Trditev, ki bi jo verjetno lahko podpisala vsak tržaški Slovenec in tržaški Italijan, ki razumeta, kaj pomenita demokracija in spoštovanje različnosti in človekovih pravic.
Za tiste Tržačane, ki so prepričani, da v Rižarni med 2. svetovno vojno ni delovala tovarna smrti ali da so v tistem času fašistične oblasti med Slovence prinašale luč civilizacije, pa je stavek »Trst je naš« seveda groba provokacija in samo eden izmed slovenskih nacionalističnih izpadov.
Sicer pa se spomnimo, kako žolčno so se leta 2002 odzvali italijanski navijači, skupaj s tržaškim županom Robertom Dipiazzo ter takratnim poslancem in zdaj podtajnikom italijanske vlade Robertom Menio (oba sta člana Nacionalnega zavezništva), ko je Prašnikarjeva nogometna enajsterica v Trstu pometla z italijansko reprezentanco. Slovenski navijači so vzklikali geslo »Trst je naš!«, velik transparent pa je sporočal »IX. korpus is back« - da se torej vrača legendarni partizanski 9. korpus, ki je ob koncu 2. svetovne vojne osvobodil Trst. Italijanski skrajneži so po tekmi pozivali prvega italijanskega »fašista« Gianfranca Finnija in premiera Silvia Berlusconija, naj Trst očistita Slovencev ...
In na Facebooku? Pripadniki skupine »Trst je naš« zatrjujejo, da želijo predvsem poudariti prisotnost Slovencev v mestu, saj v njem, po mnenju Iztoka Furlaniča, tržaškega občinskega svetnika in člana omenjene skupine, »prihajajo vse bolj do izraza izrazito nacionalistične tendence, ki na novo pišejo nekatere zgodovinske dogodke. Sam sprejemam londonski memorandum in osimske sporazume. To pomeni, da nimam nobenih teženj, da bi Trst spadal v drugo državo. Verjamem v večetnično in večkulturno mesto, saj je Trst imel pomembno vlogo le takrat, ko je bil pravo središče Evrope.«
In tako, kot so pred kratkim nekateri desničarski politiki v Trstu zahtevali odstop ravnateljice osnovne šole v Barkovljah, ker je za otvoritev uporabila trak slovenskih barv, zdaj odbornika Berlusconijeve stranke Forza Italia (Naprej, Italija) Paolo Rovis in Piero Camber zahtevata Furlaničev odstop. »Niti na misel mi ne pride odstop, saj nisem storil nobenega kaznivega dejanja, pravica do različnih političnih idej pa je ustavno zagotovljena,« je zatrdil Iztok Furlanič.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.