15. 1. 2009 | Mladina 2
Res računalniško varčevanje?
Kako smiseln bi bil prehod na odprtokodne informacijske rešitve
Trije mladi poslanci SD za odprto kodo
© Borut Peterlin
Trojica mladih poslancev SD - Luka Juri, Matevž Frangež in Dejan Levanič - je v ponedeljek predsedniku vlade Borutu Pahorju in nekaterim ministrom poslala pismo, v katerem jih poziva k premisleku o reformi vladnega informacijskega sistema, in sicer tako, »da opustijo uporabo plačljivih, licenčnih programov in preidejo na odprtokodne rešitve«. Te so po njihovem mnenju v zadnjih letih dosegle stopnjo, na kateri so programi, ki so brezplačni in temeljijo na odprti kodi, po uporabnosti enakovredni plačljivim programom. Za začetek predlagajo enostavnejše spremembe, kot je prehod z Microsoftovega spletnega brskalnika Explorer na brskalnik Firefox. Ta korak, nadaljujejo, bi lahko nadgradili npr. z zamenjavo pisarniških programov, torej s prehodom z Microsoftovega Officea na brezplačni OpenOffice, šele nato pa bi lahko razmislili tudi o zamenjavi operacijskih sistemov, da bi torej Okna nadomestili z npr. Linuxom. Opozarjajo, da so se za ta prehod že odločile uprave nekaterih večjih evropskih mest (Dunaj, München, Rim), ki servisirajo več ljudi, kot je prebivalcev Slovenije. Po mnenju poslancev bi lahko prehod na odprtokodne rešitve pomenil velik prihranek finančnih sredstev. Izračunali so, da zgolj državni zbor za nakup programskih licenc porabi več kot pol milijona evrov na leto.
Matjaž Klančar, urednik računalniške revije Monitor, meni, da je treba ob uvajanju odprtokodnih projektov v večje sisteme vedno upoštevati širši vidik, ne zgolj vprašanja namestitve. »Upoštevati je treba tudi stroške in časovno komponento izobraževanja in uvajanja uporabnikov, še prej pa same podporne ekipe.« Klančar opozarja še na eno težavo, in sicer na deloma nezdružljivo delovanje odprtokodnih pisarniških paketov. »OpenOffice je sicer skoraj popolnoma združljiv z Microsoftovim Officeom 2003, vendar se ta združljivost pri zapletenejših dokumentih podre. Še posebej pa se podre, če govorimo o združljivosti z najnovejšim paketom Office 2007.«
Gorazd Perenič, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za javno upravo in eden od očetov informacijskega sistema javne uprave, opozarja, da že danes marsikateri sistem znotraj državne uprave temelji na odprtokodnih rešitvah. »Operacijski sistem na večini strežnikov za dokumentne sisteme in strežnikov, na katerih tečejo spletne aplikacije, je že danes Linux.« Ob tem opozarja, da popoln prehod tako rekoč ni mogoč. »Velike centralne evidence, kot so register prebivalstva, kataster ipd., bodo verjetno težko delovale na odprti kodi, ker za tako obsežne baze podatkov, za katere je nujno zanesljivo delovanje, pravzaprav zares brezplačnih odprtokodnih rešitev niti ni.« Dodaja, da je bila pred leti opravljena raziskava, na podlagi katere je bilo ugotovljeno, da se prehod na odprtokodne rešitve ne bi splačal. Hkrati meni, da je danes verjetno spet prišel čas za premislek in pregled možnosti.
Kljub izrečeni kritiki tudi Klančar meni, da je prihodnost skoraj zagotovo v odprtokodnih projektih. »Če se bo prihodnost le zgodila dovolj hitro, saj bomo v nekaj letih tako ali tako uporabljali le še spletne 'operacijske sisteme' in spletne pisarne.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.