15. 1. 2009 | Mladina 2
Od besed k dejanjem
Vlada namerava še ta mesec ustanoviti urad za podnebne spremembe
Onesnaževanje šoštanjske termoelektrarne
© Borut Peterlin
»Koalicijski partnerji se zavezujemo, da bomo za usklajevanje politik upravljanja naravnih virov na vladni ravni oblikovali urad za podnebne spremembe,« so vladne stranke na zahtevo stranke Zares zapisale v koalicijski sporazum. Urad za podnebne spremembe naj bi ustanovili še ta mesec. Prvi pobudnik ustanovitve urada, sicer predsednik državnega zbora in član stranke Zares Pavel Gantar pravi, da bo šlo za samostojen organ, ki bo deloval na vladni ravni, vendar ne v ožjem uradu predsednika vlade. Pri pripravi uredbe o ustanovitvi urada so poleg Gantarja sodelovali še članica mednarodnega odbora za podnebne spremembe Lučka Kajfež Bogataj, Andreja Urbančič iz Centra za energetsko učinkovitost ter državni sekretar na ministrstvu za okolje Zoran Kus. »Problematiko podnebnih sprememb razumemo kot razvojni problem prehoda v nizkoogljično družbo in ne samo kot okoljski ali energetski problem,« poudarja Gantar.
Glavne naloge urada bodo oblikovanje politik in ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, blaženje posledic podnebnih sprememb, spodbujanje tehnološko-gospodarskega prehoda v nizkoogljično družbo, ozaveščanje o problematiki podnebnih sprememb in sodelovanje z nevladnimi organizacijami. Te glasno opozarjajo, da je za ukrepanje čedalje manj časa in da bi morali že letos zakonodajo začeti izvajati v praksi. Slovenija na primer krepko zamuja z uresničevanjem dvanajst let stare evropske direktive, ki določa okoljska merila za delovanje podjetij. Od 166 slovenskih podjetij, ki bi morala pridobiti dokazila o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja že do oktobra 2007, je dovoljenja do sredine lanskega leta pridobilo le 58 podjetij. K hitrejšemu uresničevanju mednarodnih zavez bi lahko prispeval tudi novi urad, v katerem naj bi bilo zaposlenih od 12 do 15 ljudi, večina pa naj bi bila premeščena z delovnih mest v javni upravi. Kdo bo urad vodil, še ni znano, po Gantarjevem mnenju pa mora to biti človek »z močno strokovno avtoriteto in ugledom«. Govorice, češ da naj bi vodenje urada prevzel nekdanji minister za okolje in prostor Janez Kopač, ne držijo, saj Kopač trdi, da je s sedanjim delovnim mestom zadovoljen in da ga ne namerava zapustiti. Precej večja je verjetnost, da bi vodenje urada prevzela Lučka Kajfež Bogataj, saj je pred kratkim v intervjuju za Mladino dejala, bi bila v primeru ustanovitve tovrstnega urada pripravljena premisliti o vstopu v politiko.
Treba pa se je vprašati, zakaj se s podnebnimi spremembami ne bi mogli ukvarjati organi, ki že delujejo znotraj ministrstva za okolje. Gantar odgovarja, da Slovenija razen mednarodnih zavez in delnih strategij še nima celovitega programa za spoprijemanje s podnebnimi spremembami. Poleg tega to področje presega sektorske delitve, nujne so tudi horizontalne povezave. »Ministrstvo za okolje se ukvarja le z delom te problematike,« pravi Gantar. Potem dodaja: »V večini držav EU imajo takšne ali drugačne organe za koordinacijo politik na področju podnebnih sprememb. Velika Britanija je celo ustanovila ministrstvo za podnebne spremembe in energijo.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.