15. 1. 2009 | Mladina 2
Sramotno cincanje politike
V Gazi umirajo civilisti, slovenska politika pa razmišlja o uravnoteženosti
Opomin na vojno v Gazi – grafit v Ljubljani
© Borut Krajnc
V Ljubljani se je pred parlamentom zbralo ducat mladih in zahtevalo, da »slovenska vlada obsodi izraelske napade na Palestince v Gazi«. To je od državnega zbora v pismu zahtevala tudi trinajsterica slovenskih intelektualcev.
Zunanje ministrstvo je 6. januarja sicer sporočilo, da »pozorno spremlja trenutno situacijo v Gazi in na jugu Izraela ter izraža zaskrbljenost zaradi nadaljnjega stopnjevanja nasilja, saj je med žrtvami vedno več civilistov«. Obsodilo je Hamasovo prekinitev »premirja in nenehne raketne napade na izraelska ozemlja« ter dodalo, da ostro »nasprotuje nesorazmerni uporabi sile izraelske vojske in kršitvam mednarodnega humanitarnega prava«.
A po mnenju poslanca stranke Zares Franca Jurija je nelogično, da po naštevanju tragičnih posledic za Palestince, MZZ najprej obsodi prekinitev premirja palestinskega Hamasa in šele nato ravnanje izraelske države v Gazi. »Vrstni red obsodb bi moral slediti dejanski odgovornosti za zločine zoper civilno prebivalstvo,« piše Juri in vladi predlaga, naj spodbudi, po zgledu mirovne misije ZN v Libanonu, tudi takšno posredovanje v Gazi. Stojan Spetič, slovenski novinar v Italiji in bivši italijanski senator, pa predlaga, da MZZ »pokliče izraelskega veleposlanika na pogovor in mu izroči protestno noto. Vlada pa bi se morala obvezati, da ne bo več kupovala orožja v Izraelu«.
Na pismo trinajsterice intelektualcev se je že odzval predsednik DZ Pavel Gantar in obžaloval »vsa ravnanja sprtih strani, ki ne omogočajo ali celo preprečujejo dostop civilnemu prebivalstvu do humanitarne pomoči v Gazi in oskrbo ranjencev, saj so moralno zavržena«.
Dr. Rastko Močnik, eden izmed podpisnikov pisma, pravi, da Gantarjeva dikcija ni prepričljiva, kajti »predsednik v svojem odzivu moralizira in nima političnih stališč. Poskuša ujeti nekakšno nevtralno srednjo pot in se izogiba poimenovanju stvari s pravimi besedami.« Takšnemu mlačnemu odzivanju uradne oblasti smo bili po Močniku v preteklosti priča ob vilenski izjavi, ob vstopu v Nato, ob sodelovanju pri okupaciji Afganistana in ob nejasnih stališčih Slovenije do pogajanj v Svetovni trgovinski organizaciji. Po njegovem sproža takšno ravnanje potrebo po »temeljitem premisleku o vlogi in funkciji sodobne države in njenega političnega razreda«.
Zanimivo je, da je Svet ZN za človekove pravice zelo jasno obsodil izraelsko vojaško ofenzivo v Gazi in zahteval preiskavo morebitnih zločinov agresorja zoper civilno prebivalstvo. »Obžalujem, da moja vlada ni zmogla glasu v prid tej obsodbi in se je vzdržala pri glasovanju, češ da resolucija ni uravnotežena,« pravi evropski poslanec Aurelio Juri. Njegov evroposlanski kolega Jelko Kacin pa je v evropskem parlamentu pribil, da je Izrael kriv za »krvav in neusmiljen pokol Palestincev«.
Res je, da so nekateri slovenski politiki obsodili napad Izraela na Gazo, a vlada je kot kolektivni organ za zdaj tiho. Zato ni čudno, da je v sredo varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek-Travnik spisala javni apel, v katerem je izrazila začudenje in »žalost nad medlim in neprizadetim odzivom predstavnikov državnih organov v zvezi z nepojmljivim terorjem nad civilnimi žrtvami v Gazi« in vlado pozvala, naj napade odločno obsodi. Se bo vlada vendarle zganila?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.