Tune v vagonih
Newyorška podzemna železnica odslužene vagone preprosto odvrže v morje. In ker je povpraševanje po njih tako naraslo, bo staro železje začela zaračunavati.
Da bi šaro, ki je ne potrebujemo več, zavrgli v naravi, si danes ne upamo niti pomisliti; da pa bi v gozd odpeljali stare hladilnike, pečice, čolne in avtomobile in da bi nas pri tem podpirali celo okoljevarstveniki, bi se zdelo najbrž tudi najmanj zavednim preveč. A vendar na stotine odsluženih vagonov najbolj razvejene podzemne železnice na svetu, newyorškega subwaya, konča - v morju.
Projekt Red Bird Reef, ki že od leta 1995 poteka v Delawarskem zalivu v zvezni državi Delaware na atlantski, vzhodni obali ZDA, kjer je morsko dno zaradi izlivov rek povečini peščeno in muljasto, zaradi česar manjšim ribam ne zagotavlja nikakršnega naravnega zavetja pred plenilci, predvideva »gradnjo« štirinajstih umetnih podvodnih grebenov. V njih naj bi domovanje našlo na desetine vrst rib, s katerimi zaradi oblikovanosti dna lokalni ribiči doslej niso imeli opravka - črni zobčasti ostriž, tavtoga, zlati špar, balestra, poletna velikozoba plošča, skakavka, siva grba, morski pes, tuna in številne druge.
V sklopu tega projekta so v ocean »zmetali« skoraj 80 tisoč ton betonskih izdelkov, predvsem podarjenih kanalizacijskih cevi, 10 tisoč ton obteženih gum in sto odsluženih vojaških vozil ter starih ribiških in vojaških ladij, zadnjih nekaj let pa še skoraj 700 odsluženih vagonov new-yorške podzemne železnice. Vse to naj bi pomagalo ustvariti trajen habitat za morsko rastlinstvo in živalstvo, nekakšen novi delawarski ekosistem.
Seveda pa neuporabni vagoni newyorškega metroja ne romajo na svojo zadnjo pot takšni, kakršne umaknejo s tirov; odstraniti je treba vse, kar bi lahko onesnažilo morje in oteževalo življenje bodočim priseljencem. V delavnicah odstranijo in pošljejo v ponovno predelavo vsa stekla, odstranijo maziva iz hodnega podvozja, sedeže, plastično opremo in reklamne panoje, preostalo karoserijo vagona pa sperejo s paro in z razmaščevalci, da v ocean ne bi prišle strupene snovi iz ozračja. Vagone nato kot legokocke naložijo na transportne ladje, opremljene z dvigalom, in jih kakih 30 kilometrov od obale ob pomoči navigacijskega sistema GPS za vedno odvržejo v 30 metrov globoko morje. Čeprav so okoljevarstveniki projektu sprva nasprotovali, saj naj bi bilo v izolacijskem materialu v stenah in tleh vagonov nekaj azbesta, so se oblasti zadovoljile z razlago, da azbest za ribe nima škodljivih učinkov, človeku pa naj bi bil nevaren le v ozračju.
Dejstvo je, da so v Delawarskem zalivu v desetih letih zaznali znatno, nekajstokratno povečanje vsebnosti planktona in »morske hrane« na kvadratni meter dna. S tem se nezadržno povečuje tudi ribji fond, zato se na območje grebenov na leto odpravi že več kot 10 tisoč ribičev. A zaradi tega so se začele tudi prve težave, manjši ribiči namreč od države zahtevajo, naj velikim prepove ribolov na tem območju, saj naj rib ne bi bilo dovolj za vse.
Delaware je prva ameriška zvezna država, ki se je odločila za »gradnjo« umetnih grebenov, sledili so ji še Virginija, Južna Karolina, Maryland in New Jersey; vagonov newyorške podzemne železnice pa ni dovolj za vse - poleg tega, da jih ta državam podari, mora prej plačati še stroške očiščenja in prevoza, ti pa na leto znašajo kar kaka 2 milijona dolarjev. A vse države hočejo prav vagone iz New Yorka, saj so narejeni iz nerjavečega jekla, ki naj bi bilo najdlje uporabno za novi namen, vse-eno pa so v letih, ko jih ni bilo na voljo, v morje zmetali neskončno veliko odsluženih vozil, pralnih strojev, nakupovalnih vozičkov, hladilnikov in še marsičesa. Newyorška podzemna železnica je že lani napovedala, da vagonov z letošnjim letom ne bo več mogoče »izvažati« iz države, saj so tudi tam, po zgledu drugih zveznih držav, v sklepni fazi raziskave o smotrnosti in neškodljivosti uporabe vagonov za ustvarjanje umetnih grebenov. Nepomembno je, kaj si o tem mislimo na tej strani Atlantika, zanimiveje bi bilo vedeti, kaj si bodo o svojih prednikih čez sto let mislili njihovi potomci. A ker bodo tudi sami Američani, se jim bo verjetno zdelo kul.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.