Gospodarska kriza na periferiji EU
Po državah na jugovzhodu in vzhodu Evropske unije se širijo ulični protesti, a pravi družbeni nemiri šele prihajajo
Neredi, ki so nedavno zajeli celotno Grčijo, so potekali pod budnim očesom evropske javnosti, protesti z ulic glavnih mest Latvije, Litve ter Bolgarije pa so bili bolj ali manj prezrti, odstranjeni na sam rob medijskega poročanja. Res je, po stopnji nasilja jih ravno ne moremo enačiti z grškimi, vendar že površen prelet dogajanja pokaže, da med njimi obstajajo več kot očitne vzporednice ...
Za začetek imajo neredi skupne izvore, to so gospodarsko nazadovanje in iz njega izhajajoče socialne stiske. Ti ulični izgredi so požari, ki jih velikokrat zanetijo iskre, kot je bil to umor najstnika v Atenah in kasneje nasilna smrt študenta v Sofiji. In če po eni strani kaže, da protestnikom v Grčiji sapa pojenjuje, za Latvijo, Litvo in Bolgarijo velja prav nasprotno. Ekonomski strokovnjaki in politični analitiki opozarjajo, da se tam pravi neredi sploh še začeli niso in da te države po mrzli zimi čaka precej vroča pomlad, »pomlad nezadovoljstva«. Vse tudi kaže, da bo požar socialnih nemirov zagotovo zajel še Romunijo in verjetno tudi Estonijo. Britanski inštitut Royal United Services Institute (RUSI) je za britanski The Guardian opozoril, da so vzhodnoevropske države slabo pripravljene na izzive svetovne gospodarske krize, njihove državne institucije so šibke, dodatno jih razjedajo politične nestabilnosti, zato lahko tam pričakujejo »resne družbene probleme«.
Protesti, ki so pred kratkim zajeli Sofijo, so bili zelo nasilni, ranjenih je bilo 14 policistov in na ducate demonstrantov, 150 pa so jih aretirali. Študentom, ki so med drugim vladi očitali, da ni sposobna zagotoviti varnosti državljanov, so se pridružili kmetje, jezni zaradi nizke odkupne cene njihovih pridelkov in endemične korupcije pri razdeljevanju evropskih subvencij. »Dovolj nam je tega, da živimo v najrevnejši in najbolj skorumpirani državi,« so sporočili organizatorji demonstracij. Po isti poti gredo stvari v Romuniji. »V nekaj mesecih bodo ljudje na ulicah, to je zagotovo,« je prepričan analitik Luca Niculescu iz Bukarešte, ki to pojasnjuje z dejstvom, da skoraj vsak dan pride do propada kakšne tovarne ali selitve proizvodnje iz države. Samo v avtomobilskem podjetju Dacia, katerega lastnik je Renault, bi »v najslabšem scenariju« lahko prišlo do odpustitve 4000 delavcev, prodaja na lokalnem trgu pa je vmes že upadla za polovico. Nova romunska vlada je po mnenju ekonomistov od prejšnje podedovala proračun, napihnjen z nerealnimi načrti glede socialne ter javne porabe. Oboje bo sedaj treba krčiti, kar bo še dodatno obremenilo srednji sloj. Marius Oprea, svetovalec v prejšnji vladi, napoveduje, da bo zaradi tega prišlo »do upada dohodkov od davkov, kar bo povzročalo nadaljnje probleme v državnem proračunu. Število državnih uslužbencev bo zmanjšano in njihove plače bodo vse manj vredne.«
Kar zadeva baltiške države, napetost najbolj narašča v Litvi, kjer so nedavno sindikati v prestolnici Vilna sklicali protestni shod, ki se ga je udeležilo okoli 7000 ljudi. Prišlo je do izgreda, ko so demonstranti s kamenjem napadli policiste pred parlamentom, čemur je sledilo 86 aretacij. Protesti so posledica vladne odločitve o rezanju plač v javnem sektorju, zmanjševanju socialnih transferjev, povečanju DDV-ja in odpravi davčnih olajšav na zdravila. V Rigi so se ljudje zgrnili na ulice, potem ko je bila latvijska vlada prisiljena zaprositi Mednarodni denarni sklad za več milijard evrov posojila. Protestniki so to potezo ocenili za »nacionalno ponižanje«. To jih boli? Kaj bodo šele rekli, ko bo vlada začela izvajati reforme, h katerim se je morala zavezati ob prejemu posojila MDS: rezanje plač v javnem sektorju, dvig DDV-ja in podobno. Že sedaj prebivalce pestita hitro naraščanje inflacije in brezposelnosti. V Estoniji situacija še ni žgoča, ker je država poskrbela za zajetne devizne rezerve v letih visoke gospodarske rasti, toda z upadanjem slednje upada tudi zaupanje v vlado.
Skupni imenovalec nezadovoljstva v naštetih državah je strmo izgubljanje zaupanja v EU. Dr. Jonathan Eyal z RUSI navaja: »Ljudje so verjeli, da bodo po pridružitvi uniji deležni blaginje in stabilnosti. To upanje je bilo sedaj zapravljeno in to zelo prispeva k destabilizaciji.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.