22. 1. 2009 | Mladina 3
Slovensko poslovanje z Izraelom
Med artikli, ki jih Slovenija izvaža v Izrael, je tudi veliko vojaške opreme
Demonstracije proti izraelski agresiji v Ljubljani
© Miha Fras
Zaradi zločinov zoper človeštvo, ki jih je izraelska vojska zagrešila med zadnjim krvavim napadom na Gazo, se v svetu širijo pozivi k bojkotu Izraela in prekinitvi poslovnih stikov z njim. Kot je v prejšnji številki Mladine zapisala kanadska novinarka Naomi Klein, je (že zdavnaj) napočil čas, »da Izrael postane tarča podobnega svetovnega gibanja, s kakršnim so odpravili rasno razlikovanje v Južnoafriški republiki«. V nadaljevanju članka navaja primer Richarda Ramseyja, direktorja britanske telekomunikacijske družbe FreedomCall, ki je izraelskemu tehnološkemu podjetju MobileMax poslal e-sporočilo: »Zaradi dejanj izraelske vlade ne moremo več poslovati z vami in drugimi izraelskimi podjetji.«
Izrael ni velik poslovni partner Slovenije. Po dostopni projekciji, končni podatki namreč še niso znani, Sektorja za internalizacijo (deluje znotraj Javne agencije RS za podjetništvo in tuje investicije) naj bi vrednost slovenskega izvoza v Izrael lani znašala 12,4 milijona evrov. Med glavne izvozne artikle sodijo papir in karton, merilniki porabe ali proizvodnje plinov, naprave za gospodinjstvo itd. Pri nekaterih večjih podjetjih smo preverili, ali razmišljajo o morebitnem bojkotu Izraela, in od njih prejeli bolj ali manj podobna mnenja, da upajo na umiritev razmer na kriznem območju (Krka), vendar se s politiko ne ukvarjajo, v središču vseh prizadevanj so kupci (Mercator), sodelovanje s tamkajšnjimi partnerji pa se bo nadaljevalo, če bodo razmere to dopuščale (Gorenje).
Povsem druga stvar sta orožje in vojaška oprema, v prvem polletju leta 2008 četrti največji slovenski izvozni artikel v Izrael. Na ministrstvu za obrambo ne morejo razkriti imen podjetij, ker gre za poslovno skrivnost, odgovarjajo pa, da so lani »podjetja iz Slovenije na podlagi večletnih pogodb za končno uporabo v Izrael izvozila sestavne dele za orožje in opremo v vrednosti 1,08 milijona evrov«. Svet Evropske unije je 8. decembra sprejel zavezujoče stališče pri definiranju skupnih pravil glede nadziranja izvoza vojaške tehnologije in opreme, v katerem je pod točko 4 zapisano: »Države članice so odločene preprečiti izvoz vojaške tehnologije in opreme, ki bi lahko bila uporabljena za izvajanje notranje represije ali zunanje agresije ali ki bi lahko pripomogla k regionalni nestabilnosti«. Po zagotavljanju obrambnega ministrstva Slovenija med obleganjem Gaze ni izvažala vojaške opreme v Izrael, poleg tega pa so »izdelki, ki jih v to državo izvažajo slovenska podjetja, takšni, da jih ni mogoče uporabljati neposredno ali takoj, temveč se morajo izdelki še industrijsko dokončati«.
Frank Slijper, predstavnik nizozemskega mirovnega inštituta Campagne tegen Wapenhandel, je za Mladino dejal: »Resnica je ta, da si države članice stališče sveta EU razlagajo po svoje. Zdaj mogoče niso izvažale orožja v Izrael, vendar bodo posli kmalu spet stekli. To orožje in vojaška oprema bosta uporabljena ob naslednjem napadu izraelske vojske, vmes pa ju bodo uporabljali za vsakodnevno zatiranje Palestincev.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.