Medijski privid
Vtis iz slovenskih in hrvaških medijev, da je vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško v Bruslju nepretrgoma na dnevnem redu, je napačen, Hrvati pa imajo še kup odprtih vprašanj, ki niso povezana s Slovenijo
Da je slovensko-hrvaški spor tema, ki je v Bruslju nepretrgoma na dnevnem redu, da Hrvaška čaka samo še na odprtje poglavij, ki jih blokira Slovenija, da je blokada nekaj, kar se v Bruslju dogaja zelo redko - takšen občutek ima bralec, če spremlja le slovenske in hrvaške medije. Dejansko so v Bruslju prednostne druge teme, o Hrvaški in Sloveniji ključni ljudje tako rekoč sploh ne govorijo, še več: tudi o sami Hrvaški in njenem približevanju EU ne.
V Sloveniji skoraj nihče ne omenja, da mora Hrvaška izpolniti še kup zahtevnih pogojev na področjih, ki jih Slovenija ne blokira, preden bo lahko postala članica EU. Blokada med državami članicami ter med članicami in tretjimi državami je v Bruslju nekaj povsem vsakdanjega. Res je, da so Avstrijci med tistimi, ki obsojajo blokado Slovenije, med najglasnejšimi. A slovensko vstopanje v EU so prav Avstrijci ostro »ustavljali« zaradi JE Krško in skušali s svojimi raziskavami dokazati, da ni varna in da jo je treba zapreti. To pa seveda ni bil edini zadržek, zaradi katerega so slovenska pogajanja v Bruslju kar nekaj mesecev stala.
Zdaj je sistem pogajanj drugačen, zato slovenska blokada Hrvaške dejansko ne ovira, da v poglavjih, ki jih ne more odpreti, ne izpolni vseh preostalih pogojev, ki jih je predpisala evropska komisija. Sistem pogajanj ji omogoča, da poglavje zelo hitro po odprtju tudi zapre, saj mora kandidatka zdaj bistvene prilagoditve izpeljati, še preden poglavje sploh odpre. Ko se je pogajala Slovenija, je bilo posamezno poglavje mogoče zelo hitro odpreti, ker so kandidatko šele takrat čakali glavna pogajanja in prilagoditve.
Za Slovenijo je bistveno, da v Bruslju in prestolnicah držav članic njeni diplomati zdaj končno jasno povedo, kaj Slovenija hoče in zakaj. Tako kot so recimo Grki jasno rekli, da Makedoniji ne bodo dali soglasja za začetek pogajanj o vstopu v EU, dokler bo vztrajala pri imenu Makedonija, ali pa Turčiji skupaj s Ciprom ne bodo dali soglasja za odprtje poglavij, ki so povezana z dovoljenjem, da bi v turških pristaniščih in na letališčih lahko pristajali ciprske ladje in letala. Enako, kot je od Turčije odvisno, koliko časa bo še odlašala s podpisom ankarskega protokola, ki bo odpravil prepoved za ciprske ladje in letala, je izključno od Hrvaške odvisno, ali bo in kdaj bo sprejela slovensko ponudbo in se o njej pogajala, predvsem pa, kdaj bo pripravljena na rešitev vprašanja. Slovenija je svoj predlog dala na mizo. Zdaj je potrebno samo potrpljenje in profesionalno delo slovenske diplomacije doma, v Bruslju in prestolnicah držav članic.
A Slovenija še zdaleč ni glavna tema hrvaških pristopnih pogajanj. Ko pridejo predstavniki hrvaške oblasti na uradni obisk v Bruselj, od predsednika evropske komisije Joseja Manuela Barrosa in evropskega komisarja za širitev Ollija Rehna najprej slišijo, da pogajanj letos jeseni ne bodo mogli končati, če ne bodo izpeljali reforme pravosodja, če se ne bodo resno lotili boja proti korupciji in organiziranemu kriminalu, dokler ne bodo reformirali sektorja ladjedelništva, dokler ne bodo zagotovili možnosti za vračanje beguncev, pravic manjšin. Skratka, naštejeta jim kup vprašanj, ki niso povezana s Slovenijo, ampak Hrvati sami doma niso naredili dovolj, da bi poglavja lahko odprli. Mejni spor s Slovenijo pride navadno na vrsto šele zaradi vprašanj novinarjev.
Barroso in Rehn hrvaške politike že leto dni vztrajno opozarjata na reforme in naloge, ki jih morajo opraviti doma v Zagrebu. Njun ton v tem času ni postal nič prijaznejši, prej nasprotno, vselej sta jim jasno dala vedeti, naj se vendar lotijo dela, ne samo obljubljajo, da bodo dali vse od sebe. Zaradi tega se ni bati, da bi Hrvati kar naenkrat imeli zaprta vsa poglavja in bi čakali samo še na soglasje »neprijazne« sosede Slovenije. Pri korupciji in organiziranem kriminalu evropska komisija Hrvatom ne more popustiti, ker ima zaradi popuščanja na tem področju že dovolj težav z Bolgarijo in Romunijo. Pri reformi sektorja ladjedelništva, ki bo Hrvate predvidoma stala kar nekaj delovnih mest, si ne more dovoliti popuščanja zaradi Poljske, ki je lani z veliko težavo privolila v pogoje za reformo svojih ladjedelnic. Hrvaška bo merilo za presojanje pripravljenosti preostalih držav Zahodnega Balkana, kjer imajo s korupcijo, kriminalom, z begunci in manjšinami še bistveno večje težave.
Je pa Hrvaška stalnica v evropskem parlamentu, kjer jo ob vsaki priložnosti omenjajo poslanci, ki iz različnih razlogov, tudi zasebnih, veljajo za njene prijatelje. A ti poslanci niso v večini in nimajo odločilne besede pri odločanju, kdaj katera kandidatka izpolni pogoje za vstop v EU. O novih širitvah EU odločajo države članice v okviru sveta EU.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.