Dovolj so bile ene volitve
Slovenski kulturni hram na Dunaju ni več v nevarnosti
Študentski dom in kulturno središče Korotan
© Schwingenschlögl
V ponedeljek sta se sestala minister za visoko šolstvo Gregor Golobič in direktor Mohorjeve družbe iz Celovca Anton Koren in se dogovorila, da bo vlada našla način in denar za rešitev slovenskega študentskega doma in kulturnega centra Korotan na Dunaju. Gre za obljubo še iz časov pred prejšnje vlade, Janševa vlada pa za to vprašanje ni imela posluha.
Janševa ministrica za visoko šolstvo Mojca Kucler Dolinar je najprej že obljubila odkup večinskega deleža Korotana, potem pa si je lani spomladi premislila. Takrat je iz početja vlade predstavnik Mohorjeve družbe in predsednik Sveta koroških Slovencev mag. Marjan Pipp lahko potegnil samo en sklep: »Če razlogi za nakup Korotana niso finančne ali pravne narave, so lahko le politični, vendar pa lahko o tem le ugibamo.« Aktualna koalicija je rešitev Korotana, kjer bivajo zamejski študentje in študentje iz matične domovine na študiju na Dunaju, zapisala celo v koalicijski sporazum. Po zadnjih podatkih naj bi država Slovenija postala večinska lastnica doma, pri čemer bi upravljanje doma ostalo v rokah Mohorjeve družbe.
V bistvu gre za vprašanje odnosa vladajoče slovenske politike do slovenske manjšine v Avstriji. Na primeru Korotana pa se v praksi vidi odsev odnosa vladajoče politike do slovenske manjšine v Avstriji. Da je bil ta v preteklih štirih letih vsaj dvomljiv, če že ne mačehovski, dokazuje še en aktualen primer. Pred delovnim in socialnim sodiščem se je namreč v torek končala zadeva Grah proti časopisni hiši Delo, odločitev sodišča pa bo znana v mesecu dni. Tudi začetki te zgodbe so povezani s slovensko manjšino v Avstriji. Matija Grah je bil namreč dopisnik dela na Dunaju, ki ni poročal povšeči takrat s strani desnice prevzetega delodajalca. Jasno se je opredelil proti sprejemu ustavnega zakona, ki bi zaobšel Avstrijsko državno pogodbo in znatno poslabšal položaj manjšine. Gre za identično stališče, kot ga je logično imela manjšina, uradna slovenska politika pač ne. Ali po besedah Graha, ki ga je takratno vodstvo Dela na čelu z Danilom Slivnikom in Petrom Jančičem, kasneje odpoklicalo z Dunaja: »Absurdno je, da sem bil odpoklican zaradi svojih stališč do slovenske manjšine v Avstriji, ki so bila drugačna od stališč vlade in zunanjega ministrstva, pri čemer slednja potem celo zamenjata svoja stališča, da postanejo enaka kot moja.«
Da se zavzemajo za dobrobit vseh treh manjšin, vedno in brez izjeme zatrjujejo vse stranke, v praksi pa se zanje ene dejansko zavzamejo bolj, druge pa malo manj. Janševa vlada je v znak podpore zunaj meja živečim Slovencem vodjo vladnega Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu celo povišala v ministra brez listnice. So pa v preteklem mandatu od vladne skrbi za zunaj slovenskih meja živeče Slovence več imeli izseljenci kot pa narodnostne manjšine, ki so vendarle ustavna kategorija.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.