26. 2. 2009 | Mladina 8
Senčna stran vetra
Izjemna rast vetrne industrije je premosorazmerna z naraščanjem števila nasprotnikov
Vetrna elektrarna Tauernwind na grebenu avstrijskih Nizkih tur.
© Borut Krajnc
Vetrna energija je bila po podatkih Evropske zveze za vetrno energijo (EWEA) leta 2008 prvič v zgodovini najhitreje rastoči del energetskega sektorja v Evropski uniji. Kar 43 odstotkov novih zmogljivosti za proizvodnjo elektrike je bilo vetrnih turbin. Na vsak delovni dan jih je bilo na območju EU v povprečju inštaliranih 20. Na novo nameščene turbine so imele skupno kapaciteto skoraj 8500 megavatov, na drugem mestu so bile z nekaj manj kot 7000 MW plinske elektrarne, to pa pomeni 35 odstotkov vseh na novo inštaliranih zmogljivosti. Rast vetrnih kapacitet je bila v primerjavi z letom 2007 15-odstotna. Skupna kapaciteta je ob koncu leta 2008 znašala skoraj 65.000 MW - več kot polovica svetovne kapacitete -, v povprečnem letu pa naj bi to pomenilo proizvodnjo 142 teravatnih ur električne energije, kar pomeni, da je vetrna energija k celotni proizvodnji električne energije v EU v povprečju prispevala 4,2 odstotka. Kot poudarja EWEA, se je EU s tem izognila izpustu 108 milijonov ton CO2 v ozračje, kar je enako, kot bi s cest umaknili več kot 50 milijonov avtomobilov. V vetrni industriji na območju EU je bilo neposredno ali posredno zaposlenih približno 160 tisoč ljudi. Kot je ob predstavitvi te zavidanja vredne statistike povedal direktor zveze EWEA Christian Kjaer, gre pri izrabi vetrne energije za »inteligentno investicijo denarja evropskih državljanov, ki kanalizira denar v njihova lastna gospodarstva, namesto da bi šel v žep peščici držav izvoznic energentov«.
Proti vetru
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
26. 2. 2009 | Mladina 8
Vetrna elektrarna Tauernwind na grebenu avstrijskih Nizkih tur.
© Borut Krajnc
Vetrna energija je bila po podatkih Evropske zveze za vetrno energijo (EWEA) leta 2008 prvič v zgodovini najhitreje rastoči del energetskega sektorja v Evropski uniji. Kar 43 odstotkov novih zmogljivosti za proizvodnjo elektrike je bilo vetrnih turbin. Na vsak delovni dan jih je bilo na območju EU v povprečju inštaliranih 20. Na novo nameščene turbine so imele skupno kapaciteto skoraj 8500 megavatov, na drugem mestu so bile z nekaj manj kot 7000 MW plinske elektrarne, to pa pomeni 35 odstotkov vseh na novo inštaliranih zmogljivosti. Rast vetrnih kapacitet je bila v primerjavi z letom 2007 15-odstotna. Skupna kapaciteta je ob koncu leta 2008 znašala skoraj 65.000 MW - več kot polovica svetovne kapacitete -, v povprečnem letu pa naj bi to pomenilo proizvodnjo 142 teravatnih ur električne energije, kar pomeni, da je vetrna energija k celotni proizvodnji električne energije v EU v povprečju prispevala 4,2 odstotka. Kot poudarja EWEA, se je EU s tem izognila izpustu 108 milijonov ton CO2 v ozračje, kar je enako, kot bi s cest umaknili več kot 50 milijonov avtomobilov. V vetrni industriji na območju EU je bilo neposredno ali posredno zaposlenih približno 160 tisoč ljudi. Kot je ob predstavitvi te zavidanja vredne statistike povedal direktor zveze EWEA Christian Kjaer, gre pri izrabi vetrne energije za »inteligentno investicijo denarja evropskih državljanov, ki kanalizira denar v njihova lastna gospodarstva, namesto da bi šel v žep peščici držav izvoznic energentov«.
Proti vetru
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.