Večerja iz smetnjaka
Zajamčena plača v Franciji je v drugi polovici leta 2008 znašala okrog 1350 evrov bruto, življenja z manj kot 1500 evri na mesec na osebo pa si v tej državi skoraj ni mogoče predstavljati
Eno od Sarkozyjevih gesel iz predvolilne kampanje, povezanih z dvigom kupne moči državljanov, je bilo več dela za večji zaslužek. Socialistična vlada Lionela Jospina je leta 2000 v državi uzakonila 35-urni delovni teden. Te pridobitve si desničarski predsednik po izvolitvi sicer ni upal radikalno spreminjati, vseeno pa bi tistim, ki bi si poleg osnovne zaposlitve želeli najti še dodatno, omogočil, da delajo, kolikor si želijo, za nadure pa naj bi delodajalcem celo ne bilo treba plačevati prispevkov za socialno varnost. Nekaj manj kot dve leti po Sarkozyjevi izvolitvi so učinki njegove strategije travailler plus pour gagner plus očitni. Delodajalci delavce sicer zaposlijo, ker jih potrebujejo, pogodbe o delu za nedoločen čas pa so vse redkejše, zato mora imeti skoraj 3 milijone Francozov, desetina vseh zaposlenih, po več honorarnih zaposlitev ali zaposlitev za določen čas, da jim nekako vendarle uspe povezati konec s koncem. Pogodbe, ki so pogosto le načelni ustni dogovori, se ne podaljšujejo vsak mesec, pač pa vsak ponedeljek, nekatere celo vsak dan. Med najbolj zapostavljenimi so zaposleni v velikih trgovskih verigah, prav posebej blagajničarke in osebje, ki zlaga trgovsko blago na police. Ti na mesec zaslužijo povprečno 850 evrov, to pa jim, če morajo za najemnino za stanovanje plačati po 600 evrov in več na mesec, ne zadošča za preživetje. Trgovci se tega kajpak zavedajo, zato svojim »zaposlenim«, pogosto materam samohranilkam z nekaj otroki, dajejo vsak dan vedeti, da so zamenljivi, da za njihovo delovno mesto mrgoli prosilcev in da bodo ob prvi napaki leteli. V Franciji načeloma velja, da je življenje z manj kot 1500 evri neto na osebo na mesec življenje na pragu revščine (!) - zajamčena plača za polni delovni čas pa je v drugem polletju leta 2008 znašala okrog 1350 evrov bruto. Mnogim delavcem delodajalci nezakonito ponujajo zaposlitev za le 10 do 20 ur na teden, kar s protizakonito neplačanimi, a izsiljenimi nadurami ne navrže več kot marsikateremu slovenskemu delavcu z redno zaposlitvijo in 40-urnim delavnikom, od 380 do 500 evrov na mesec. Seveda si morajo zaradi tega najti še druge zaposlitve, ker pa so številni v večjih mestih priseljenci brez babic in tašč, ki bi jim medtem pazile otroke, del prihodkov zapravijo še za varstvo.
PREBIRALCI ODPADKOV
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.