Cepljenje proti HPV

Kljub širokemu soglasju o smiselnosti javnega financiranja cepljenja obstajajo tudi pomisleki

Rak materničnega vratu (RMV) je zadnja leta v Sloveniji zagotovo ena najbolj izpostavljenih bolezni. Zasluga za to gre društvu za boj proti RMV (društvo Kala), dvema farmacevtskima družbama, ki sta razvili cepivi, ki naj bi raka vsaj nekoliko preprečevali, in pa stranki Zares, ki se je v volilnem letu aktivno vključila v zbiranje podpisov v podporo vključitvi cepljenja v redni letni program cepljenj, financiran iz zdravstvene blagajne.
Navedimo nekaj bistvenih podatkov. Raka materničnega vratu povzročajo humani papiloma virusi (HPV). HPV je spolno prenosljiv virus, s katerim naj bi se v življenju vsaj okužila več kot polovica ljudi, a je okužba večinoma kratkotrajna in zanjo poskrbi naš imunski sistem. Dolgotrajnejše okužbe so tiste, pri katerih nastane velika nevarnost za razvoj raka. Najpomembnejša obramba pred RMV je program presejanja, imenovan ZORA, ki temelji na rednem opravljanju t. i. PAP-testov, s katerimi se zaznavajo morebitne predrakave in rakave spremembe na tkivu. Ob odkritju takih sprememb sledijo dodatna testiranja, na podlagi katerih se lahko zdravnik odloči za odstranitev »sumljivega« tkiva s kirurškim posegom. Takih posegov v Sloveniji na leto opravijo več kot 2000.
Poznamo več tipov virusov HPV, najnevarnejša, ki povzročata približno 70 odstotkov RMV, pa sta tipa 16 in 18. Okužbo z omenjenima tipoma preprečujeta obe cepivi, ki sta trenutno na trgu: štirivalentno cepivo Gardasil podjetja Merck in dvovalentno cepivo Cervarix podjetja GlaxoSmithKline (GSK). Obe cepivi sta precej dragi. Odmerek prvega pri nas stane približno 130 evrov, odmerek drugega pa okoli sto evrov. V obeh primerih so za učinkovitost potrebni trije odmerki v obdobju šestih mesecev. Prvo cepljenje (z Gardasilom) je bilo v Sloveniji opravljeno decembra 2006.
Kmalu potem ko je bila v Sloveniji cepljena prva deklica, se je občina Komenda odločila, da bo cepljenje financirala iz občinske blagajne, vse dokler sredstev ne bo zagotovila država. Do danes je tako odločitev sprejelo približno 40 povečini manjših občin, številne druge pa naj bi se soočale s pobudami, naj tudi same zagotovijo sredstva za to. Prav ta teden je Skupnost občin Slovenije, ki združuje 166 občin, na ministra za zdravje Boruta Miklavčiča naslovila poziv, naj cepljenje vključi v obvezno zdravstveno zavarovanje.
Cepljenje proti HPV se je sicer znašlo celo v koalicijskem sporazumu nove vladne koalicije. Pravzaprav je cepljenje proti HPV edino poimensko izpostavljeno med napovedano širitvijo programov preventive in krepitve javnega zdravja. Nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, ki je sodeloval pri pisanju zdravstvenega dela sporazuma, je na naše vprašanje, ali se mu ne zdi, da so s tem drugi morebitni programi nekoliko razveljavljeni, dejal, da je na to tudi sam opozoril. »Očitno je šlo pred volitvami tudi za s strani politike podprto akcijo in ta del politike si je želel zagotoviti, da tega ne bomo pozabili. Takoj ko v nek splošni program vtakneš neko podrobnost, je tako vprašanje na mestu,« pravi Keber. Cveta Zalokar Oražem iz stranke Zares odgovarja, da je bila stranka pri prizadevanjih za uvedbo javnega financiranja cepljenja zelo aktivna, zadeva pa je tudi že zelo daleč. »Mi smo bili pri tem tako vztrajni in uspešni, da smo to zadevo kot takšno pač pripeljali tudi v koalicijski sporazum,« pravi. Zdravstveni svet je vključitev cepljenja v redni letni program cepljenj podprl, analiza stroškovne učinkovitosti, ki so jo opravili na ljubljanski Fakulteti za farmacijo, pa je ugotovila, da gre kljub visoki ceni cepiva za stroškovno učinkovito strategijo.
Odločitev o uvrstitvi cepljenja proti HPV v redni letni program cepljenj naj bi, kot so nam povedali na ministrstvu za zdravje, padla v prihodnjih mesecih. Na podlagi njihovih drugih odgovorov, v katerih pravijo, da so zaostrena finančna situacija in napovedi ZZZS o gibanjih prihodkov ter pričakovanih primanjkljajih (zdravstveni blagajni naj bi grozila 300-milijonska luknja) pomemben element pri odločanju o uvrstitvi dodatnega programa cepljenja v redni program, sicer lahko sklepamo, da bi utegnilo biti cepljenje, ki bi zdravstveno blagajno na letni ravni stalo približno 4 milijone evrov (če bi cepili celotno generacijo deklic, kar sicer ni povsem realno), vsaj za nekaj časa odloženo. Tako odločitev so na Irskem kljub drugačnim prvotnim načrtom že sprejeli.
Katero od obeh cepiv bo izbrano za morebitno javno financirano cepljenje, za zdaj ni jasno. »Ta trenutek ne dajemo priporočil za eno ali drugo cepivo. Ves čas spremljamo kakovost in učinkovitost obeh,« pravi dr. Alenka Kraigher in poudarja, da še vedno ni povsem jasno, kako bodo potekala pogajanja za dobavo cepiva. »Za pogajanja za dobavo vseh ostalih cepiv je pristojen IVZ, za HPV pa to še ni jasno. Vsekakor pa bo treba pri naročanju upoštevati zakon o javnih naročilih.« To seveda pomeni, da bo cena cepljenja vsaj nekoliko nižja od zdajšnjega v »prosti prodaji«. Pri GSK opozarjajo na lanske podatke, po katerih je bilo na večjih javnih razpisih v številnih državah (npr. Velika Britanija, Nizozemska, Romunija ...) večkrat izbrano njihovo cepivo. Po Merckovih podatkih je cepljenje z njihovim cepivom že uvedlo 26 držav po vsem svetu.
Pomisleki
Velika večina strokovnjakov javno financiranje cepljenja podpira ali mu vsaj ne nasprotuje, vemo pa tudi za vsaj enega uglednega strokovnjaka, ki ima precej negativno mnenje, a se noče javno izpostavljati. Dr. Matejka Rebolj, strokovnjakinja za javno zdravje, specializirana za preventivne programe, trenutno sicer zaposlena na Univerzi v Koebenhavnu, z javnim izražanjem pomislekov nima težav. Trdi, da raka materničnega vratu v Sloveniji ne moremo označiti za bistveni javnozdravstveni problem.
Pri nas je za RMV na leto v povprečju zbolelo kakih 180 žensk, to število pa se iz leta v leto zmanjšuje. Kot poudarjajo na ministrstvu za zdravje, presejalni program Zora že kaže spodbudne rezultate, saj se je število obolelih zmanjšalo za več kot 30 odstotkov. Ob nadaljnji širitvi in izboljševanju učinkovitosti programa si je torej mogoče obetati dodatno zmanjšanje obolevnosti. »S kakovostnim in splošno razširjenim programom presejanja je mogoče pojavnost RMV znižati tudi do 80 odstotkov,« pravi Reboljeva. Statistike, s katerimi zagovorniki javnega financiranja cepljenja dokazujejo svoj prav, so po njenih besedah pogosto vzete iz konteksta. Ena takih je, da je RMV drugi najpogostejši rak pri ženskah na svetu. V Sloveniji je ta rak deveti najpogostejši (podatek iz leta 2005), opozarja, a ta podatek bolj redko zasledimo. Prav tako se ji zdi pomemben podatek, da je RMV odgovoren za »le« štiri smrti na tisoč smrti med ženskami. Za primerjavo, zaradi raka na prsih na leto v povprečju umre desetkrat več žensk. Reboljeva opozarja, da se je program Zora v času, iz katerega so navedeni podatki, šele dobro razvijal in je bilo še prekmalu, da bi že lahko zaznali vse njegove pozitivne učinke, ki se navadno pokažejo šele čez več let.

(Ne)zadostna učinkovitost

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči