Narava uravnava samo sebe

Dr. Richard S. Lindzen je atmosferski fizik in profesor meteorologije na Massachussets Institute of Technology (MIT). V svoji znanstveni karieri je poučeval tudi na univerzi Harvard, bil med drugim direktor Centra za zemeljsko in planetarno fiziko, je pa tudi ustanovitelj in prvi direktor Nacionalne službe vremenskih satelitov (National Weather Satellite Service). Velja za enega od voditeljev klimatskega skepticizma in verjetno najbolj spoštovanega člana tega »gibanja«. Na nedavni konferenci klimatskih skeptikov v New Yorku z naslovom »Globalno segrevanje - je bilo res kdaj kriza?«, ki je bila v začetku meseca, je bil eden glavnih govornikov.
Drugo konferenco skeptikov s približno 600 udeleženci je, tako kot prvo lani ob enakem času, organiziral nevladni inštitut Heartland. Ta med kritiki še vedno velja za glasnika naftnih družb, in sicer zaradi zajetnih sredstev, ki jih je v preteklosti dobival od družbe Exxon Mobil. A to financiranje je po besedah direktorja inštituta Josepha Basta usahnilo že »davnega« leta 2006, medtem ko se, tako pravi, zagovorniki katastrofičnih napovedi za Zemljino podnebje kopajo v denarju davkoplačevalcev in »zelenih« korporacij.
Poleg dr. Lindzna je bil zvezda konference zagotovo češki predsednik Vaclav Klaus, eden redkih politikov na tako visokem položaju, ki ne verjame v teorijo antropogenega globalnega segrevanja. Klaus, prvi govornik prvega dne konference, je dejal, da so načrti in ambicije »alarmistov« zaustavitev gospodarskega napredka in vrnitev človeštva nekaj stoletij nazaj. Tistih, s katerimi se je imel možnost pogovarjati, po Klausovih besedah »ne zanimajo temperatura, ogljikov dioksid, različne znanstvene hipoteze in svoboden trg. Zanima jih njihov posel in njihovi dobički, skovani s pomočjo politikov«. Končal je z besedami: »Očitno je, da okoljevarstveniki nočejo spremeniti podnebja. Spremeniti hočejo naše vedenje, da bi nas laže nadzirali in manipulirali z nami.«
Lindzen je bil v svojem nastopu manj pesimističen. Po njegovem prepričanju bodo klimatski skeptiki na koncu v debati, kakorkoli je morda z vidika skeptikov trenutno videti brezupna, vendarle zmagali. »Preprosto zato, ker imamo prav, oni pa se motijo.«

Kako ocenjujete uspeh nedavne konference o podnebnih spremembah? Ste prišli do kakih skupnih ugotovitev?

> Znanost ne temelji na iskanju skupnih ugotovitev. To zveni bolj kot kongres kake politične stranke. Konferenca je bila priložnost, da se zberejo ljudje, ki imajo vprašanja, in da se javnosti pokaže, da obstaja precej znanstvenikov, ki nasprotujejo prevladujočemu mnenju. V tem smislu je bila uspešna. Seveda pa so časniki, kot sta npr. Times in Le Monde, poročali, da se je konference udeležil en sam resen znanstvenik. Veliko jih je bilo. To je zgolj propaganda.

Koliko je za vaše sporočilo koristno sodelovanje češkega predsednika Vaclava Klausa?

> Precej. Niti ne zato, ker je predsednik neke države, ampak zato, ker je zelo jasno predstavil nekaj očitnih resnic. To je vedno navdihujoče. Politiki so dandanes prestrašeni, da jih bodo ozmerjali z neumneži, če govorijo drugače kot večina, še posebej pri znanstvenih tematikah. V tem pogledu je Klaus zelo pogumen.

Kako si vi razlagate podnebne spremembe, ki se dogajajo?

> Zemlja se nenehno spreminja. Ko sem bil otrok, je bilo podnebje v New Yorku drugačno, kot ko sem bil star 50 let. Danes je spet drugačno in je bliže tistemu, kakršno je bilo v mojih otroških letih. Menim, da podnebnih sprememb, ki se dogajajo danes, ni mogoče razločiti od sprememb, ki so se dogajale kdaj prej, torej gre po mojem mnenju za povsem naravne spremembe. Spremembe, ki jih opažamo, so izjemno majhne. Gre za desetinke stopinj. Take spremembe ne potrebujejo dodatnega vzroka.

Trdite, da se Zemljino podnebje uravnava s pomočjo negativnih povratnih učinkov. Lahko razložite?

> Ko zmotite nek proces v naravi, ko nekaj spremenite, se po navadi narava poskuša vrniti v prvotno stanje. Računalniški modeli, s katerimi klimatologi napovedujejo prihodnji razvoj podnebja, pa predvidevajo ravno obratno, torej, da se bodo spremembe le še potencirale. Noben sistem v naravi se ne obnaša na ta način, sploh pa lahko v primeru podnebja preverite, ali se obnaša tako. Treba je samo pogledati satelitske podatke. Pri učinku tople grede naj bi se s povečevanjem izpustov toplogrednih plinov »odeja« v atmosferi, ki zadržuje toplotno sevanje, odebelila in tako zadrževala vse večjo količino toplote. Tako tudi predvidevajo modeli. A satelitski podatki kažejo, da se dogaja ravno nasprotno. Z višanjem temperature ozračja se povečuje tudi količina toplotnega sevanja, ki ga Zemlja oddaja. Razlika med tem, kar glede toplotnega sevanja predvidevajo modeli, in satelitskimi podatki je od 7- do 15-kratna.

Kaj menite o napovedih dviga morske gladine za nekaj metrov? Je to realen obet?

> Ne za časa našega življenja, ne za časa naših pravnukov. Morda se bo to zgodilo v tisoč ali več tisoč letih.

Po vašem mnenju je opozarjanje na katastrofalne posledice podnebnih sprememb od nekdaj političnega izvora. A s kakšnim ciljem?

> Vladam daje možnost večjega nadzora nad ljudmi, možnost dodatnega obdavčevanja za reševanje planeta, znanstvenikom zagotavlja večja finančna sredstva. Korist imajo vsi z izjemo potrošnikov.

V vašem nastopu na konferenci ste dejali, da obstajajo številni znanstveniki, ki se ne strinjajo s teorijo antropogenega izvora podnebnih sprememb, vendar ji javno ne nasprotujejo, ker jim to olajšuje njihovo življenje. Lahko razložite?

> Saj je precej očitno. Če problem ne bi obstajal, bi bila ta veja znanosti precej stran od oči in zanimanja javnosti. Precej manj bi bilo finančnih sredstev. Pomembno je tudi dejstvo, da so tisti, ki izražajo javno nasprotovanje, izpostavljeni napadom okoljevarstvenih organizacij, pojavljajo se tudi grožnje s smrtjo. Prav tako pa si lahko, če teorijo zagovarjaš, obetaš številne nagrade in priznanja, saj je okoljevarstveno gibanje zelo vplivno.

Bili ste eden vodilnih avtorjev pri enem od poglavij tretjega poročila Medvladnega odbora za klimatske spremembe pri Združenih narodih (IPCC) iz leta 2001. Kako to, da ste privolili v sodelovanje z vodilnim zagovornikom teorije antropogenega globalnega segrevanja?

> Če pogledate poglavje, pri katerem sem sodeloval, je bilo napisano zelo razumno. Tako kot večina poročila. Problem je v tem, ker poročilo skrajšajo v povzetek za oblikovalce politik, ki ugotovitve vzamejo iz konteksta in jih naredijo alarmantne. Povzetka pa povečini ne oblikujejo znanstveniki.

Torej je poročilo samo manj alarmantno kot pa njegov povzetek?

> Zagotovo.

Ste sodelovali tudi pri četrtem poročilu, ki je bilo objavljeno v letu 2007?

> Ne. Vzelo bi mi preveč časa.

Pa ste bili povabljeni?

> Da.

Torej dejstvo, da nasprotujete antropogenemu izvoru podnebnih sprememb, ni imelo vpliva?

> Sodelovanje v IPCC-ju je šala. Vsak avtor napiše približno 2-3 strani in ne pregleda ostalega poročila. Odgovoren je za nekaj strani od približno tisočih. Da bi napisal teh nekaj strani, znova in znova več let zapored potuješ po svetu. Če imaš resno delo, potem to ni najbolj koristen način preživljanja časa.

Leto 2008 je bilo najhladnejše v minulih desetih letih. Slovenska članica IPCC-ja, dr. Lučka Kajfež Bogataj, je v nedavnem intervjuju dejala, da je to posledica pojava La Niña in da je trend segrevanja še vedno prisoten. Kaj menite vi?

> Pojavi, kot sta La Niña in El Niño, gotovo lahko vplivajo na spremembe temperature v rangu desetink stopinje. Leto 1998 je bilo prav zaradi El Niña najtoplejše. Prav to dokazuje, da je mogoče vse spremembe pojasniti z naravnimi pojavi, saj so naravne spremembe enako velike kot tiste, ki naj bi se dogajale zaradi globalnega segrevanja. Torej ne morete trditi, da gre za globalno segrevanje. Vaša sogovornica vam je povedala le, v kaj veruje.

Ste od nekdaj nasprotnik teorije antropogenega izvora podnebnih sprememb ali ste kdaj tudi sami verjeli vanjo?

> Vsekakor sem se tudi sam resno lotil preverjanja hipoteze. Vse dokler so se ljudje zaradi nekaj desetink stopinje obnašali razumno in tega niso jemali kot konec sveta, se mi je to zdelo vredno raziskovanja. Ugotovili smo, da so spremembe temperature odvisne od vodne pare in oblakov, o čemer pa smo vedeli zelo malo. Vedel sem, da so temelji hipoteze zelo šibki. Ko sem že daljnega leta 1988 slišal, da je znanost poenotena, sem seveda vedel, da to ni res. Tako rekoč vsi znanstveniki so vedeli, da to ni res.

Vaš kolega dr. Fred Singer trdi, da delamo napako, ko ogljikov dioksid razglašamo za onesnaževalca ozračja, saj da gre za naravno gnojilo za rastline. Dejal je, da bi se morali Kitajski zahvaliti, da ga v tako velikih količinah izpušča v ozračje, ker to pomaga kmetijstvu po vsem svetu. Kakšno je vaše mnenje?

> Poskušal je biti smešen. Je pa seveda res, da CO2 ni onesnaževalec. Če bi ga znižali na raven, kakršna je bila v času ledenih dob, bi imeli veliko lakoto.

Bi se strinjali s trditvijo, da nam boj proti globalnemu segrevanju, pa naj bo upravičen ali ne, pomaga pri zagotavljanju bolj trajnostnega razvoja?

> Nikakor. Po mojem mnenju je ravno obratno. Zaradi njega smo bolj šibki in manj pripravljeni na resnične spremembe, ki se lahko pojavijo in za katere bomo potrebovali sredstva, s katerimi se jim bomo zmožni prilagoditi.

Na primer?

> Recimo globalno ohlajanje, ki bi močno zmanjšalo kmetijsko proizvodnjo, prav tako pa bi bilo to ravno nasprotno od tistega, na kar se vsi pripravljajo.