Peter Božič

Aprila bodo mestni svetniki občine Ljubljana na vašo pobudo obravnavali predlog, da Ljubljana spet dobi Titovo ulico.

> Pobuda ni moja, ampak je prišla od ljubljanskih meščanov. Ti so se vseskozi zavzemali, da ponovno preimenujemo Slovensko in Dunajsko cesto nazaj v Titovo. Prav tako pa so predlagali, da dobi Bleweis nazaj svojo ulico, ki so jo zbrisali leta 1945.

Torej ne gre za odziv na aktualne politične razprtije glede vloge Tita v povojnih pobojih?

> Tito je simbol za prvo državnost Slovenije, ki je v njegovem času dobila vse državne atribute. Je simbol odpora proti klečeplazenju pred fašizmom, simbol odpora proti okupatorjem, torej simbol za zgodovinsko izročilo, ki ga mora varovati vsak narod, če hoče imeti svojo identiteto in integriteto.

Proti preimenovanju ulice so se že izrekli predstavniki NSi in SDS. Svetnik SDS Dimitrij Kovačič pravi, da gre v 'poskusu zdajšnjega poimenovanja po človeku, ki je odgovoren za množične povojne zunajsodne poboje in preganjanje ter eksekucije političnih nasprotnikov, ne glede na nekatere njegove morebitne pozitivne stvari, za anahronizem prve vrste'. Kako jim odgovarjate?

> Ne na našem ne na mednarodnem sodišču ni bila proti njemu vložena niti ena obtožnica; nikoli ni bilo njegovo ime na seznamu tistih, ki so se pregrešili proti vojnim zakonom. Je pa na vseh seznamih sveta najbolj znamenitih zgodovinskih oseb, ki so bile na čelu osvobodilne vojne za osvoboditev svojih narodov. Zdaj pa se pojavlja slovenska strančica, ki misli, da je nad vsem tem in da lahko daje take neodgovorne sodbe. Kdo pa se sploh zmeni zanje!

Ali so med podporniki predloga že usklajena mnenja o tem, katera ulica bi nosila Titovo ime?

> Komisija se je že odločila in predlaga, da nosi Titovo ime nova vpadnica iz Štajerske, ob bodočem stadionu v Stožicah, do Linhartove ceste. Zanimiv predlog so dali lastniki velikih stavb na Miklošičevi cesti od Dalmatinove do Prešernovega trga, vendar komisija meni, da je prvi predlog primernejši, ker bo to zanesljivo zelo ugledna lokacija v bližnji prihodnosti.

V Ljubljani in tudi drugod po Sloveniji so ulicam pogosto spreminjali imena. Kaj pomenijo takšna dejanja?

> To seveda ni preprosto vprašanje. Preimenovati denimo cesto kralja Emanuela in podobne leta 1945 je bilo samoumevno, ker nam nič ne pomeni. Nepojmljivo pa je, da so takrat izbrisali Bleweisovo ulico, saj je bil dr. Janez Bleiweis prvi oznanjevalec kapitalističnega gospodarstva pri nas. Leta 1992 pa so izbrisali Titovo cesto, ker je bil Tito komunist, kar je bilo v času izbrisa navadno oblastno nasilje. Takšnim oblastnim nasilnežem nič ne pomeni, da je bil Bleiweis prvi buditelj umnega gospodarstva pri nas in Tito vrhovni komandant partizanske vojske, ki je osvobodila vso državo in tudi Slovenijo izpod fašizma. Toda ušteli so se, saj so Ljubljančani že neštetokrat, tudi tokrat, pokazali, da so ponosni na svojo zgodovino.