Gradimo za lepši jutri

Kako in koliko lahko izvedba velikih infrastrukturnih projektov pripomore k hitrejšemu izhodu iz krize

Premier Borut Pahor je v intervjuju v prejšnji številki Mladine zatrdil, da se nobena država pri ukrepih za omilitev gospodarsko-finančne krize ne more izogniti povečanemu trošenju države. Njegova logika je preprosta: ker realni sektor investira manj, mora več investirati država. Vprašanje je seveda, koliko več, kot se je to dogajalo v času prejšnje vlade, ki je pospešeno gradila avtoceste, Dars zadolžila za nekaj nadaljnjih desetletij in umetno (pre)napihovala gospodarsko rast, je sploh še mogoče investirati.
Po Pahorjevi napovedi sodeč so se v vladi odločili, da bodo pospešeno izvajali dva velika infrastrukturna projekta - plinovod Južni tok in prenovo železniškega omrežja. Pri slednjem je napovedal tudi pogovore z nemško vlado o možnem sodelovanju. Pri obeh projektih, s katerima naj bi vlada povečala državno trošenje, gre pravzaprav za investiciji, ki bi ju verjetno tako ali tako izvajali, tudi če krize ne bi bilo, morda le z nekoliko manjšo zagnanostjo. Ali ju je sploh mogoče šteti med učinkovite protikrizne ukrepe, ni povsem jasno, predvsem zaradi časovne komponente.

Dodajanje plina

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Naroči