9. 4. 2009 | Mladina 14 | Politika
Ideologije zidov
Berlinski zid je padel zato, da so lahko po vsem svetu začeli zidati na tisoče novih
Padec berlinskega zidu je bil eden izmed pomembnejših dogodkov prejšnjega stoletja; z njim se je podrl komunistični sistem v Evropi, ki je v zadnji fazi svojega obdobja tako ali tako samo še životaril v senci svoje ideološke smrti. Berlinski zid je ostal zapisan v kolektivnem spominu kot simbol represije ter zaprtosti neke družbe, oziroma kot ga je tisti čas videl novinar časopisa Washington Post George Will: »Berlinski zid je definirajoč dosežek socializma.« Na njegovih ruševinah je zmago slavila tržna demokracija, katere najglasnejši protagonisti so obljubljali konec zgodovine in konec zidov.
In res ni dolgo trajalo, da so se te prazne obljube skrile za novimi in novimi zidovi zdaj globalnega labirinta, namenjenega nadaljnjemu in predvsem bolj sofisticiranemu izključevanju ljudi. Berlinski zid je bil postavljen zato, da bi presekal sramoto, ki je nastala zaradi vse večjih migracij ljudi iz vzhodne v zahodno Nemčijo. Današnji zidovi so zgrajeni iz istega materiala, tako rekoč. Želijo prikriti sramotno kapitulacijo ideologije globalnega kapitalizma, ki širi bedo ter vojne po obličju sveta, zaradi katerih vse več ljudi poskuša migrirati v t. i. razvite, predvsem pa mirnejše države. Bogati sever se tako dobesedno ograjuje od revnega juga in samo kapital je tisti, ki lahko 'brez vprašanj' prečka vse meje.
In potem so še 'mini' zidovi, ki jih postavljajo z namenom prikrivanja očitne revščine. Poslednji tak primer prihaja iz brazilskega velemesta Rio de Janeira, ki velja za enega najbolj socialno razdeljenih mest na svetu. Tamkajšnja lokalna oblasta se je odločila postaviti zidove, ki bodo do konca leta obkrožili okoli 40 revnih naselij, tako imenovanih favel. Za njihovo postavitev bodo morali porušiti vsaj 550 hiš. Bob Nadkarni, Anglež, ki že 30 let živi v Riu, je za britanski časopis The Independent pojasnil: »Srednji sloj sovraži favele. Hoče pozabiti, da sploh obstajajo. Ta poteza je zato naletela na odobravanje. Toda četrtina prebivalcev mesta živi v getih. Tudi njihove glasove bi morali slišati.« Številni tamkajšnji ljudje menijo še, da favele škodujejo turističnemu ugledu Ria, dodaja časopis. Oblast postavitve zidov upravičuje z razlago, da »je treba prebivalcem pokazati, da lahko gradijo hiše zgolj do neke točke«, in obenem navaja, da se zaradi širitve favel krči atlantski deževni pragozd. Kar je pravzaprav izjemno sumljiv izgovor. Brazilija je že leta znana po svojem brezobzirnem uničevanju amazonskega pragozda, ki ga v glavnem uničujejo zaradi širitve industrijskega kmetovanja, ergo profita. Vse več malih kmetov izgublja svojo zemljo na podeželju in številni med njimi, če že ne kar večina, jih konča v favelah večjih velemest. In zdaj jih bodo še obzidali, da njihove na pol kartonaste hiše ne bi motile objektivov turistov ... Sankcionirajo jih zato, ker so revni. Toda absurdnost in impotentnost te logike sta vrhunski. Bodo socialni problemi izginili, če jih obzidamo? Česar ne vidimo, tega ni? Začelo se je s tem, da so se bogate skupnosti izolirale od zunanjega sveta z varnostnimi ograjami in zasebnimi policisti, zdaj pa smo priče postavljanju dejanskih zaporov za revne. In s tem se družbena alienacija dokončno materializira v vsej svoji bedi.
Zmotno je prepričanje, da tovrstni zapori obstajajo zgolj v nerazvitem svetu. Obstajajo po vseh Združenih državah Amerike, kjer je vedno več mest z zidovi ali ograjami ločenih od svojih getov. V italijanskem mestu Padovi je lokalna oblast pred tremi leti dala postaviti jeklen zid, s čimer so se znebili pogleda na revno sosesko, v kateri pretežno živijo migranti, okoli 1500 jih je. Kot uradni razlog za zid je bilo navedeno to, da gre za boj proti trgovini z mamili. Spet sumljiv izgovor, saj niti v old-school zaporih ne morejo izkoreniniti tihotapstva z drogami. Nešteto je takih primerov tovrstnih zidov in vsi so toliko ostudni, kolikor so dolgi.
Izpostaviti je treba tudi kompleks bodičastih ograj, ki obkrožajo španski enklavi Ceuta in Mellila v Maroku, kjer na prebežnike streljajo in jih ubijajo. Tako kot včasih tiste, ki so poskušali prečkati berlinski zid. Moralni bankrot t. i. svobodnega sveta ne bi mogel biti bolj očiten.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.