9. 4. 2009 | Mladina 14 | Ekonomija
Kriza prazni tudi trgovine
Po specializiranih in manjših prodajalnah se prodaja zmanjšuje tudi v trgovskih centrih
Polne police v praznih trgovinah ...
© Borut Peterlin
Prodaja v slovenski trgovini se vse hitreje zmanjšuje, na podlagi rezultatov ankete o vplivu finančne in gospodarske krize na slovensko trgovino pravijo v trgovinski zbornici. Indeks prodaje se je januarja zmanjšal za 1,3 odstotka, februarja pa že za 6,6 odstotka. Prodaja se je v prvih dveh mesecih zmanjšala v specializiranih trgovinah in v manjših prodajalnah, še posebej v tistih s trajnimi dobrinami in pohištvom, pa tudi v trgovinah z gradbenim materialom. Ker se trendi hitro slabšajo, v trgovinski zbornici pričakujejo, da bodo že podatki za marec pokazali zmanjšanje prodaje tudi v večjih nespecializiranih trgovinah oziroma trgovskih centrih.
Trgovci se na zmanjševanje prodaje odzivajo s povečanjem prodajnih akcij, ponujajo tudi več popustov. Da bodo letos morali ponuditi več akcijskih prodaj in popustov, če bodo hoteli doseči enak prodajni učinek kot lani, je v anketi navedlo kar 79 odstotkov trgovcev. V zadnjih letih je bila za Slovenijo značilna nagla gradnja novih trgovskih centrov, zaradi tega ima tako rekoč vsak večji kraj že vsaj tri, ki stojijo drug poleg drugega. Da bodo letos manj investirali, kot so načrtovali, je odgovorilo 41 odstotkov trgovskih podjetij, torej večina še vedno verjame, da se jim izplača postavljati nove trgovine. Drastično so svoje načrte za gradnjo novih trgovin že zmanjšali veletrgovci, ki ne prodajajo živil. Nekateri letos sploh ne bodo več gradili novih trgovin, nekateri pa so svoje investicijske načrte zmanjšali za 90 odstotkov.
S krizo se bo pokazalo, koliko so bile investicije v trgovske centre v preteklih letih premišljene, realne, koliko je bilo zgolj tekmovanja med trgovci in vzpostavljanje konkurence za vsako ceno. Arhitektka Mika Cimolini je recimo že lani jeseni v oddaji Omizje na temo urbanizma na javni RTV dejala, da ima Ljubljana največ nakupovalnih središč na prebivalca v Evropi. V Ljubljani si po njenih podatkih v nakupovalna središča vsak prebivalec lahko postavi posteljo, v Ženevi le naslanjač. Kaj si v nakupovalna središča po Sloveniji lahko postavi Slovenec, arhitektka ni navedla, gotovo pa je slika podobna kot v Ljubljani. Ob tem pa so številni ljudje v odročnih krajih ostali brez prodajaln osnovnih živil, ki jih je z izgovorom, da niso dovolj donosni, zapiral zlasti največji trgovec. Zaradi gradnje trgovin se je v zadnjih letih izpraznilo tudi središče Ljubljane, ker so trgovski centri na obrobju mesta, se ljudje večinoma zapeljejo tja. Tudi to je ena od nelogičnosti v razvoju slovenske trgovine v zadnjih letih.
Trgovinska zbornica se s prostorom ne ukvarja, je pa trgovska podjetja vprašala o načrtih za zaposlovanje in vplivu krize na število zaposlenih. Samo 9 odstotkov podjetij je napovedalo povečanje števila zaposlenih, predvsem trgovci s področja trgovine z izdelki široke potrošnje, oblačil in farmacevtskih izdelkov. Kar 31 odstotkov vprašanih pa je navedlo, da bodo morali število zaposlenih zmanjšati. »Na podlagi velikosti teh podjetij ocenjujemo, da se bo število zaposlenih lahko zmanjšalo za 1,2 odstotka,« so navedli v trgovinski zbornici. Še v letu 2007 je trgovina v Sloveniji po njihovih podatkih odprla 3700 novih delovnih mest.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.