9. 4. 2009 | Mladina 14 | Politika
Nazaj v preteklost
Ali lahko gospodarska kriza povzroči rast fašizma?
Grafit pri Tolminu
© Toni Dugorepec
"Mislim, da je ta finančna kriza resnejša od tiste v 30. letih prejšnjega stoletja," je februarja Britance strašil minister za šolstvo Ed Balls. Kriza bi lahko imela daljnosežne posledice, trajala naj bi pet, deset, še več let in zakrivila tudi "ponovno rast fašizma". Balls je imel za te besede prepričljiv razlog, politični diskurz v Veliki Britaniji se premika proti ekstremni desnici. Službe le za Britance, zaostrovanje politike priseljevanja. "Ekonomski zlom je eden od vzrokov za politične revolucije," je že pred meseci napovedal David Hannam, vpliven član Britanske nacionalne stranke, znane po radikalnih političnih stališčih. "Naša stranka mora biti pripravljena, da izkoristi zmedo, ki so jo v gospodarstvu ustvarile druge stranke." Podobne stvari se dogajajo tudi drugje, v Italiji preganjajo Rome in Romune, člani združenja Magyar Garda so prepričani, da so krizo povzročili Židje, celo "partizanski" Zmago Jelinčič slovenski vladi svetuje, da naj se pri gospodarskih projektih zgleduje po uspešnih reformah Hitlerja in Mussolinija.
Neenakost se je v zahodnih družbah začela povečevati od sredine sedemdesetih let in danes je na ravni tiste izpred dobrih osemdesetih let, torej iz časa, ko so se po svetu okrepila fašistična gibanja. Se bodo torej ponovili dogodki izpred osemdesetih let, ko je ekonomska kriza prinesla tudi velik političen preobrat v Italiji in Nemčiji, v Španiji in na Portugalskem? Strah je upravičen. Sociolog dr. Rudi Rizman je v intervjuju za portal MMC opozoril, da se Evropa, "v kriznih časih obrača k demagogom, ksenofobom in nacionalistom. Med veliko gospodarsko krizo leta 1929 in v letih, ki so ji sledila, se je kar 15 držav v Evropi odločilo za fašizem in nacizem".
"Moderna nas dobesedno sili v iskanje preprostih rešitev. In najpreprostejša rešitev so red, palica in disciplina," je o privlačnosti fašizma na torkovi okrogli mizi na ljubljanski fakulteti za družbene vede razmišljal etnolog dr. Rajko Muršič. "Fašizem je tipičen primer tovrstnega preprostega reševanje zagat, v katerem je nastal in v katerega nas sili obdobje, v katerem živimo. In bolj ali manj nujna posledica nečesa, čemu rečemo moderna ali pa kar kapitalizem." V času, ko ljudje živijo v negotovosti, ko izgubljajo socialne statuse, ko živijo v strahu, preproste rešitve zlahka naletijo na odprta ušesa. "Moje socialno izhodišče je delavstvo Maribora in tisto, kar je od njega ostalo, je sila nenavadna reč," pravi Muršič, "Dvomim, da lahko računamo na to, da se bo zgodil čudež in da bo tisti preostanek preostanka delavskega razreda doživel razsvetlitev in prepoznal svoje težave. Kolikor je meni znano, velika večina proletarcev sili neposredno v fašizem, v tisto, čemur rečemo simptomi fašizma, v hitre rešitve z redom in disciplino."
Okoliščine pač kličejo k pojavu ekstremnih političnih gibanj. "Socialne frustracije, veliko nezadovoljstvo, pod vladavino identitetne ideologije, novih oblik kapitalističnega eksploatiranja in zatiranja lahko artikulirajo na fašistoidne načine," Muršiča dopolnjuje sociolog dr. Rastko Močnik. Za izgubo službe ni težko kriviti priseljencev, za propad podjetij tujcev. V Sloveniji se to že dogaja. Tako SDS straši volivce, da bodo visoke odškodnine za izbrisane - za tiste torej, ki niso pravi, ki so Neslovenci, zakrivile velikansko proračunsko luknjo. "Ne smemo nikoli pozabiti, da fašizem ni zarota desetih manijakov, seveda jih rabi, a to je gibanje, ki ima množično podporo."
Brbotanje fašistoidnih idej pa je lahko posledica nečesa drugega, napetosti v družbi, ki lahko rodijo tudi drugačne premisleke. Zgodovinsko je fašizem, tako razmišlja politolog dr. Andrej Kurnik, nastal kot odgovor na potencial revolucije, bil je poskus kapitala, da se preseže skozi lastno restavracijo. "Večja ko je nevarnost fašizma, večji je potencial za revolucijo." Vendar kohabitacija fašizma in kapitalizma ne more trajati dolgo. "Fašizem za kapitalizem sploh ni bil dober, preprosto zato, ker je razredni boj produktiven, je element razvoja". Tudi Močnik pravi, da je sprega fašizma in kapitalizma dvoumna. "Privlačnost fašizma in fašistoidnih gibanj je v tem, da gre za hkratno reševanje kapitalizma in njegove kritike. Najprej seveda kritika, potem reševanje. Da hkrati uvajajo disciplino in kontrolo, ki je potrebna, da se zavrejo preobrazbe, ki bi segle čez obzorje kapitalizma, a so hkrati sposobne zajeti spontano nezadovoljstvo ljudskih množic". Tako ni slučajno, da je neoliberalizem v času svojega nastanka najprej poskušal zgraditi avtoritarno politično obliko s fašistoidno vsebino. Prvi neoliberalni eksperimenti so se dogajali v državah, kjer so izvedli desne vojaške puče.
Kako preprečiti rast fašistoidnih idej v času krize? "Definirati bi morali skupno, to bi moral postati horizont, izhodišče nove demokracije. To skupno bi bil lahko zajamčen dohodek, ne takšen, kot se že pojavlja v javnosti, da bo pomagal kapitalizmu restavrirati svoj položaj." Torej nekaj skupnega, kar je zunaj "vseh blud und boden kontekstov." V letih pred drugo svetovno vojno fašizem sicer ni bil edina politična alternativa, poleg boljševizma, ki pa je odšel svojo pot, se je vzpostavljala tudi parlamentarna demokracija, je pa res, da je bil fašizem s svojim prepričevanjem zelo uspešen. In zdi se, da tudi danes resne alternative še niso izoblikovane.
Medtem pa Slovenija (in svet) še vedno vztrajata pri starih vzorcih. Kar priznava minister dr. Igor Lukšič: "Evidentno je, da finančni krogi in banke ne morejo biti rešitelji sveta ... tudi pri nas še vedno mislimo, da so finančniki najbolj kompetentni in strokovni ljudje. Še zmeraj dajemo denar bančnikom, da bi po lastni presoji našli najboljše rešitve".
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.