9. 4. 2009 | Mladina 14 | Politika
GEN-I je prebudil konkurenčnost ...
... vendar nima obveznosti iz preteklosti in lahko nakupuje elektriko po cenah, ki trenutno veljajo na trgu
Robert Golob, direktor družbe GEN-I
© Urban Štebljaj/Finance
Dober mesec po zadnji napovedi podražitve električne energije je pet elektrodistributerjev v državni lasti pripravilo posebne pakete za znižanje cene električne energije. Novica je vsekakor zanimiva. Prihaja namreč v času, ko si je z napovedano desetodstotno cenejšo ponudbo pot na trg električne energije začel utirati nov dobavitelj električne energije, GEN-I. Četudi elektrodistributerji vztrajajo, da napovedane pocenitve niso odgovor na konkurenco, ampak posledice padca cen električne energije na svetovnih borzah, je to problematičen argument, saj so elektrodistributerji kupili elektriko za gospodinjstva lani decembra, jo doslej dražili, zdaj pa so naenkrat ugotovili, da imajo še nekaj manevrskega prostora za cenejšo ponudbo odjemalcem. Zato je povsem primerno vprašanje, ali smo do sedaj plačevali za elektriko preveč.
Ni dvoma, da je trg z električno energijo, še posebej v Sloveniji, specifičen. Po besedah poznavalcev je razmeroma nepregleden, saj nimamo delujoče borze, ki bi odjemalcem, kot zadnjim v verigi, javno in pregledno omogočala vpogled v cene prihodnjih dobav električne energije. Dobavitelji, se pravi pet elektrodistributerjev in novi GEN-I, sicer poskušajo s pomočjo tiskovnih konferenc predstaviti, kaj se dogaja, a za javnost niso dovolj prepričljivi. Po besedah Gregorja Božiča, izvršnega direktorja za nakup in prodajo v Elektru Ljubljana, v Studiu ob 17 h, »si proizvajalci prizadevajo, da takšna nepreglednost ostane, saj jim to omogoča višje cene, ki se seveda prenesejo vzdolž vrednostne verige do končnega odjemalca. V nepreglednosti se povečujejo tveganja, za trgovce na debelo in trgovce na drobno, kar posledično pomeni večje premije in višje cene. Rešitev bi bila v zagonu borze, kjer bi se večina poslov sklepala javno in pregledno.« Spet drugi opozarjajo, da širši trg, katerega del je Slovenija, obstaja, vendar drži, da na tem območju evropskega trga ni delujoče borze. Ravnajo se po borzi v Leip-zigu, ki je tudi referenca za ceno električne energije po vsej Evropi. Največ pa povejo primerjave slovenske cene s cenami električne energije v drugih državah. Kaj vidimo? Da očitno »znajo« slovenska elektropodjetja kupovati elektriko za gospodinjstva le v času visokih cen v Evropi in še to za daljši rok.
Oglejmo si verigo proizvajalcev in trgovcev, ki prodajajo energijo. Imamo dva proizvajalca - Holding slovenskih elektrarn (HSE), ki upravlja Dravske elektrarne, Soške elektrarne, Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnik Velenje. Drugi je GEN Energija, ki od leta 2006 upravlja polovico proizvedene energije v jedrski elektrarni Krško, Savske elektrarne in plinsko elektrarno Brestanica. HSE je v državni lasti, GEN energija pa tudi v lasti Istrabenza in Gorenja. Da bi okrepili svojo trgovsko mrežo, pojasnjujejo v GEN energiji, so »kupili 50-odstotni delež v takratni trgovalni in prodajni družbi Istrabenz Gorenje ... s tem pa je GEN učinkovito in hitro razvil dejavnost trgovanja z električno energijo na mednarodnem trgu, kar je še posebej pomembno pri vse večjih uvoznih potrebah Slovenije«. Družba GEN-I, ki zdaj vstopa na trg kot novi ponudnik električne energije za gospodinjstva in podjetja, je hčerinska družba GEN energije. V primerjavi s petimi največjimi distributerji električne energije je njena posebnost v tem, da fleksibilno kupuje električno energijo po celotni Evropi in drugod. Tako so se usmerili zato, ker potrebe po električni energiji v Sloveniji naraščajo, saj slovenske elektrarne pokrijejo s svojo proizvodnjo le okrog 75 odstotkov potreb.
HSE in GEN energija prodajata električno energijo podjetjem in gospodinjstvom. Podjetjem pod tržnimi pogoji, elektriko za gospodinjstva pa distributerji od njih kupujejo po nižji ceni, ki je plod pogajanja med vsemi, ki sodelujejo v verigi. V HSE zagotavljajo, da so v trgovanju z gospodinjstvi na pozitivni ničli, kajti večino dobičkov »pridelajo« z izvozom, predvsem v Italijo. V GEN energiji, ki prek podjetja GEN-I oskrbuje tretjino potreb gospodinjstev - mimogrede, energija iz JEK Krško je tudi najcenejša -, pa s temi posli kujejo lepe dobičke.
Za dobavo električne energije podjetjem veljajo pravila tržnega vedenja, trg za gospodinjstva pa je bil še do pred kratkim reguliran, saj je imela vlada pri določanju cene škarje in platno v svojih rokah. Ta praksa se je spremenila julija 2007, ko se je začela liberalizacija trga z električno energijo tudi pri nas. In naši distributerji so, očitno v strahu, da bo energije na evropskem trgu zmanjkalo, pohiteli in na vrat na nos nakupili elektriko za leto vnaprej. In ker so v preteklih letih dobivali blagoslov za višje cene v vladi, so tudi konec leta 2007 odšli k tedanjemu gospodarskemu ministru Andreju Vizjaku, da bi se dogovorili o ceni energije za gospodinjstva. Vse bi bilo kot po navadi, če ne bi nato »ponorel« Jani Soršak iz Urada za varstvo konkurence, ki je v tem videl oligopolno obnašanje elektrodistributerjev, in jih krepko oglobil.
Sledi znana zgodba. Distributerji so lani vsak po svoje začeli dvigati cene za gospodinjstva in letošnje leto naj bi bilo prvo brez izgub tudi v poslovanju z gospodinjstvi. In da bo mera polna, so se v Elektru Primorska, Ljubljana in Gorenjska odločili še za progresivno obračunavanje cen elektrike gospodinjstvom - se pravi, tisti, ki porabi več, plača tudi več po enoti porabljene energije. Tako so najbolj udarili po žepu večja gospodinjstva. Zaradi te lestvice, ki je krivična, jih je prijela tudi Breda Kutin iz Zveze potrošnikov, trgovci pa so svojo potezo opravičevali s »spodbujanjem učinkovite rabe energije in upočasnjevanjem visoke letne rasti porabe«. Povrh tega pa so se z novim letom povišale tudi cene omrežnine, ki jo določi Agencija za energijo, za omrežje pa skrbi Eles, kar vse se je krepko poznalo na položnicah.
Četudi je GEN energija že doslej prodajala velik del energije prek HSE in distribucij posredno gospodinjskim odjemalcem in tako dejansko pokrivala vsaj polovico teh odjemalcev, pa je torej pred nekaj tedni njena hčerinska družba GEN-I vstopila na trg električne energije kot samostojen novi ponudnik. Brez bremen in atletsko gibčna je izkoristila trenutek krize, saj mnoge tovarne v Evropi stojijo in je na voljo dovolj energije. Pokupila je poceni elektriko po Evropi in jo prek oglasnih sporočil ponudila slovenskim gospodinjstvom za 10 odstotkov nižjo ceno. Kot je v pogovoru za Studio ob 17h pojasnil Robert Golob, direktor družbe GEN-I, so do tega znižanja prišli tako, da so izračunali vse možne stroške porabe pri odjemalcih. »V Kranjski Gori, na primer, lahko ponudimo elektriko, ki je cenejša za odstotek ali dva, ponekod v Ljubljani pa bo tudi za 20 odstotkov nižji račun za elektriko na letni ravni.« Da pa je elektrika družbe GEN-I dejansko cenejša, potrjuje tudi raziskava, ki jo je za letošnji april opravil sektor za ekonomske analize direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo. Po njihovih izračunih je dobavitelj GEN-I za povprečnega odjemalca na dvotarifnem merjenju cenejši do 8,4 odstotka, v končnem znesku računa pa je od preostalih dobaviteljev cenejši do pet odstotkov. Če vštejemo še mesec brezplačne energije, ki ga GEN-I ponuja v svojem paketu - novim uporabnikom plačajo stroške omrežnine, davkov in seveda samo električno energijo - lahko gospodinjstvo z območja Ljubljane, ki jih je pred tem »njihov« Elektro udaril s progresivnim obračunom električne energije, privarčujejo na letni ravni 20 odstotkov dosedanjega zneska oziroma okoli 200 evrov. Sicer pa GEN-I na svoji spletni strani omogoča vsakemu, da se prepriča o prihranku, če se bo odločil zanj. Ponudba je zanimiva tudi zato, ker je preklop na drugega distributerja enostaven in brezplačen, nespremenjeno ceno pa uporabnikom družba obljublja do konca leta 2010. »Pri ponudbi GEN-I ne gre za nič drugega kot to, da so cene električne energije padle, in ustvarila se je tržna priložnost. Mi smo dovolj opremljeni in odzivni, da lahko to priložnost pripeljemo do vrat manjših poslovnih odjemalcev. Na njih pa je, da razmislijo o nakupu za prihodnja leta,« je dejal dr. Robert Golob na tiskovni konferenci to sredo.
GEN-I je s svojo ponudbo predramil druge elektrodistributerje, saj nenadoma za junij pripravljajo znižanja cen, četudi so njihove manevrske možnosti verjetno omejene, ker so kupili elektriko lani decembra po višjih cenah. Povrh tega pa porabniki ne bodo dobili znižane cene za elektriko avtomatično, ampak bodo morali podpisati aneks k dosedanji pogodbi in sami poskrbeti zanj. Elektro podjetja so začela z akcijami. Na Gorenjskem so zasnovali paket »Porabim, kar porabim«, ki naj bi prinesel petodstotno znižanje za gospodinjstva. V Elektru Primorska so napovedali znižanje cen v povprečju za okoli osem odstotkov, ukinili pa bodo tudi progresivno lestvico obračunavanja.
Toda očitno v teh podjetjih nimajo dovolj rezerv za znižanje cen, saj so že pozvali HSE, ki ga vodi dr. Jože Zagožen, da »njegove« elektrarne znižajo dobavne cene iz letnih pogodb. Nedvomno si je HSE odrezal zajeten kos električne pogače, saj naj bi dobavljal elektriko distribucijskim podjetjem po 61 evrov za megavatno uro. Takšna cena je bila decembra, ko so sklepali pogodbe, tudi na leipziški borzi, vendar je nato padla na 43 evrov za megavatno uro. Če bi distributerji zdaj kupovali električno energijo na borzi, bi jo dobili po 51 evrov za megavat, vključno s stroški tranzita.
Kako bo ravnal Holding Slovenskih elektrarn, za zdaj ni jasno, pa čeprav je v lanskem letu pridelal 100 milijonov evrov čistega dobička. Zaradi novih investicijskih projektov ni pričakovati, da bi v prihodnje gospodinjstva dobivala elektriko po znatno nižjih cenah niti v času, ko je cena energije na evropskih trgih nizka. Ker so minili časi, da bi distributerji prelivali denar od prodaje elektrike podjetjem h gospodinjstvom, lahko na dolgi rok pričakujemo, da bodo gospodinjstva plačevala še višjo ceno za porabo energije. V tej luči ocenjuje sedanje razmere na trgu električne energije tudi mag. Janez Kopač, direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo, ki pravi, da ima »konkurenca na trgu sicer pozitivne posledice za porabnike ... Če pa pomislimo, da utegne nastopiti čas, ko bo elektrike spet primanjkovalo, cene pa bodo rasle, takrat pa seveda nobeno državno podjetje ne bo več milostno do dohodkovno šibkejših gospodinjstev. Cene bodo dvigali vsi. Tudi GEN-I. Prihod konkurence je torej prinesel rahlo znižanje cen, kar je dobro za potrošnike, ampak na daljši rok to pomeni dokončno ukinitev sistema subvencioniranja, ki je pri nas veljal dolga desetletja in koristil socialno šibkejšim gospodinjstvom.«
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.