9. 4. 2009 | Mladina 14
Cenzurirana zgodovina kočevskih Nemcev
Knjiga Iskalci grala - poskus oživljanja nemške manjšine v Sloveniji avtorice Alenke Auersperger je spet prepovedana
Jörg Haider, takrat še koroški deželni glavar, na obisku pri Kočevarjih v Občicah v Črmošnjiški dolini 24. aprila 2005. Z njim klepeta Doris Debenjak, desno s kozarcem v roki pa stoji Avgust Gril.
Tokrat za vedno ali vsaj do morebitne drugačne odločitve ustavnega sodišča, na katero pa utegnejo vpleteni čakati nekaj let. Tako je po več kot štirih letih sodnih uspehov in neuspehov ene in druge strani odločilo vrhovno sodišče. Gre za delo, ki govori o kočevskih Nemcih oziroma Kočevarjih, ki pa ga ti ne odobravajo. Odkar so bili Iskalci grala konec leta 2004 prvič prepovedani, je v Sloveniji izšlo več različnih publikacij, ki zgodovino in sedanjost Kočevarjev vidijo tako, kot jo ti vidijo sami, torej kot jo vidijo njihovi potomci in njihova krovna organizacija Gottscher Arbeitsgemeinschaft, ki deluje v Avstriji.
Kočevskih Nemcev v Sloveniji že dolgo ni več. Vsaj kot homogene družbene skupine, živeče na nekem ozemlju, ne. V drugi polovici 19. stoletja jih je bilo 28 tisoč, pred drugo svetovno vojno 12 tisoč, po medvojni preselitvi v rajh le še 324. Ob popisu prebivalstva v Sloveniji 1991 se je za Avstrijce opredelilo 126 in za Nemce 298 prebivalcev, ob zadnjem popisu leta 2002 pa se je za Avstrijce opredelilo 181, za Nemce pa 499 prebivalcev. Od tega je Kočevarjev nekaj deset. Pa vendar se zdi, da so celo glasnejši kot druge, večje narodne manjšine brez priznanega ustavnega statusa, kakršnega imata madžarska in italijanska manjšina. Glasnejši kako? Če ne drugega, jim je uspelo prepovedati Iskalce grala, knjižno delo, ki sedanjim borcem za pravice Kočevarjev očita tudi ali pa predvsem manj plemenite cilje.
Alenka Auersperger, danes upokojena novinarka TV Slovenija, se z vprašanjem Kočevarjev ukvarja že skoraj 15 let. V začetku je bil njen vpogled v zgodovino kočevskih Nemcev in v njihove sedanje aktivnosti začetkom primerno bolj površinski in manj poglobljen. V skladu s tem so bili tudi njeni televizijski prispevki. In dokler je bilo njeno predstavljanje podatkov o Kočevarjih dokaj nekritično, ni imela težav. Za svoje delo je večkrat dobila celo pohvalo takratnih vodilnih v krovni kočevarski organizaciji Gottscher Arbeitsgemeinschaft. Z leti pa se je Auerspergerjeva v vprašanje Kočevarjev vse bolj poglabljala in razlike med uradno kočevarsko zgodovino in dejstvi, ki jih potrjujejo zgodovinski viri, so postajale vse večje. Povsem jasno ji je postalo tudi, da protagonisti oživljanja kočevarske zavesti v Sloveniji nimajo zgolj ciljev in želja, deklariranih v uradnih aktih leta 1992 nastalega Društva Kočevarjev staroselcev. To pa je pomenilo tudi konec kočevarske naklonjenosti avtorici in prvo kazensko ovadbo; spomladi leta 2000 sta jo zoper Auerspergerjevo zaradi članka v časniku Delo vložila potomca kočevskih Nemcev Avgust Gril in Doris Debenjak. Sledila je še tožba istih posameznikov. Ovadbo je tožilstvo še isto leto zavrglo, tudi sodišča so na vseh instancah odločila v prid Auerspergerjeve, a to je bil šele začetek.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.