Slovar razočaranja

Vse več Obamovih privržencev opušča prepričanje, da bo njihov junak rešil svet, če bomo le dovolj močno zaupali vanj. To je dobro.

V Obamafanlandiji ni več vse v redu. Ni točno znano, kaj je povzročilo spremembo razpoloženja. Morda je bil to žaltavi vonj, ki se je razširil ob nedavnem reševanju bank ali ob novici, da je predsednikov prvi svetovalec za gospodarstvo Larry Summers prav od teh bank na Wall Streetu in od skladov za zavarovanje tveganj, ki jih zdaj brani pred spremembami, dobil nekaj milijonov dolarjev. Ali pa se je začel širiti že prej, med Obamovim molkom ob izraelskem napadu na Gazo.
Ne glede na kapljo čez rob vse več Obamovih privržencev opušča prepričanje, da bo njihov junak rešil svet, če bomo le dovolj močno zaupali vanj. To je dobro. Če se bo hi-peroboževalska kultura, ob pomoči katere se je Obama zavihtel na prestol, preobrazila v neodvisno politično gibanje, dovolj odločno, da bo sestavilo tudi programe za reševanje sedanje krize, bomo vsi prisiljeni opustiti upanje, opustiti zaupanje in bomo začeli postavljati zahteve.
Najprej pa je treba razumeti neugoden vmesni položaj, v katerem je veliko naprednih ameriških gibanj. Za to potrebujemo nov jezik, značilen za Obamovo gibanje. Takšen bi bil lahko začetek slovarja tega jezika.
Upni maček. Podobno kot klasični alkoholni maček se tudi upni začne zaradi pretiravanja z nečim, kar sprva prija, vendar v resnici ni preveč zdravo in nazadnje zbudi obžalovanje ali celo sram. Gre za politično ustreznico sesutju, ki ga povzroči uživanje sladkorja. Vzorčna izjava bi bila: »Ko sem poslušal Obamov govor o gospodarstvu, mi je srce hotelo skočiti iz prsi. Ko pa sem prijatelju začel razlagati o njegovih načrtih za zaprtje nekaj milijonov delovnih mest in zaplembe, nisem mogel izustiti niti besedice. Trpim za resnim upnim mačkom.«
Vlakec upanja. Spominja na vlakec smrti v zabaviščnem parku. Vlakec upanja v Obamovem obdobju opisuje izrazite čustvene vrhunce in padce, vijuganje med radostjo zaradi predsednika, ki podpira spolno vzgojo, in obupom, ker se ne bo več razpravljalo o predlogu za ustanovitev enotne zdravstvene zavarovalnice, in to prav v trenutku, ko bi ga bilo mogoče celo uresničiti. Vzorčna izjava: »Bil sem čisto iz sebe, ko je Obama napovedal zaprtje Guantanama. Zdaj pa si z vsemi štirimi prizadeva, da zapornikom v Bagramu ne bi priznali pravnih pravic. Ustavite vlakec upanja, sestopil bom!«
Upotožje. Tako kot domotožni ljudje so tudi upotožni ljudje zelo nostalgični. Pogrešajo naval optimizma iz časa kampanje in si na vse kriplje prizadevajo podoživeti ta topli, upa polni občutek - navadno s pretiranim poudarjanjem pomena razmeroma nepomembnih Obame vrednih dejanj. Vzorčna izjava: »Zgrabilo me je upotožje zaradi zaostritve razmer v Afganistanu, pa sem si na youtubu ogledal video Michelle Obama in njenega organskega vrta in spet sem se počutil kot ob predsednikovi prisegi. Čez nekaj ur, ko sem slišal, da Obamova administracija bojkotira pomembno konferenco OZN o rasizmu, se je upotožje vrnilo v polnem obsegu. Zato sem si ogledal še posnetke Michelle Obama v oblačilih, ki so jih skreirali neodvisni modni oblikovalci, pripadniki različnih etničnih skupin, in to me je malce potolažilo.«
Upodžanki. Ko upanje izginja, se za upodžankija začne huda abstinenčna kriza, med katero bi bil pripravljen narediti vse za odmerek. (Občutek je podoben upotožju, le da je veliko intenzivnejši in navadno prizadene moške srednjih let.) Vzorčna izjava: »Kot je prepričan Janez, je Obama namenoma pripeljal Summersa, da bi zamočil pomoč bankam, s čimer bi Obama dobil nujno potrebni izgovor, da bi lahko naredil, kar v resnici namerava: podržavil banke in jih spremenil v posojilnice. Kakšen upodžanki!«
Strti upi. Tako kot ljubimec strtega srca tudi Obamov privrženec s strtimi upi ni besen, temveč skrajno žalosten. Obami je pripisoval preroške sposobnosti in zdaj je neutolažljivo razočaran. Vzorčna izjava: »Prepričan sem bil, da nas bo Obama končno prisilil k soočenju z dediščino suženjstva v tej državi in začel resno vsedržavno razpravo o rasah. A zdaj rase sploh ne omenja in uporablja zapletene pravne utemeljitve, zakaj ne bi opravili z zločini iz Bushevih dni. Vsakič, ko reče, da moramo gledati naprej, mi stre vse upe.«
Prazni upi. Podobni so praznemu teku in popolno nasprotje vsega, povezanega z Obamo. Mučeniki so bili prej najstrastnejši Obamovi privrženci, zdaj so njegovi najodločnejši kritiki. Vzorčna izjava: »Pri Bushu smo vsaj vsi vedeli, da je navadna rit. Zdaj imamo enake vojne, enake zapore z brezpravnimi zaporniki, enako washingtonsko korupcijo, a ga vsi pozdravljajo, kakor bi bili stepfordske ženske. Čas je, da se zavemo, kako prazni so bili ti upi.«
Ko sem skušala poimenovati različne tegobe, povezane z upanjem, sem se začela spraševati, kaj bi pokojni Studs Terkel povedal o našem skupinskem upnem mačku. Zagotovo bi nas pozval, naj ne obupamo. Segla sem po eni njegovih zadnjih knjig Hope Dies Last (Upanje umre zadnje). Ni mi bilo treba dolgo iskati. Knjiga se začne z besedami: »Upanje nikoli ne žubori, temveč vedno buči.« To pove vse. Upanje je bilo odlično geslo, ko smo brskali za drznim predsedniškim kandidatom. A kot stališče do predsednika najvplivnejše države na svetu je nevarno popustljivo. Naša naloga v prihodnosti je, da ne opustimo upanja, temveč mu poiščemo primernejši dom - v tovarnah, soseskah in šolah, kjer akcije, kot so stavke in zasedbe, doživljajo prerod.
Politični strokovnjak Sam Gindin je pred kratkim napisal, da bi delavsko gibanje lahko naredilo več kot zgolj ohranjalo trenutne razmere. Lahko bi na primer zahtevalo, da se avtomobilski obrati spremenijo v tovarne za zagotavljanje zelene prihodnosti, v katerih bi sestavljali javna prevozna sredstva in razvijali tehnologijo za rabo obnovljive energije.
Napisal je: »Biti realen pomeni odstraniti upanje iz govorov in ga dati v roke delavcev.« S tem smo prišli do zadnjega slovarskega gesla.

(2009) Naomi Klein, New York Times Syndicate

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Pošljite SMS s vsebino MLADINA2 na številko 7890 in prejeto kodo prepišite v okvirček ter pritisnite na gumb pošlji

Nakup prek telefona je mogoč pri operaterjih Telekomu Slovenije in A1.

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno prijaviti.

4,2 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 15,8 EUR dalje:

Naroči