23. 4. 2009 | Mladina 16 | Družba
Pfuj! To je gerdo!
K zgodovini morale na Slovenskem v dobi meščanstva
Mag. Janez Polajnar, avtor sistematične študije o indoktrinaciji z grehom ter o zatiranju vseh oblik spolnosti v dobi meščanstva na Slovenskem, ob Zvonarski ulici, kjer se je nekoč nahajal ljubljanski bordel.
© Borut Peterlin
Pred kratkim je pri Zgodovinskem društvu Celje izšla knjiga mag. Janeza Polajnarja Pfuj! To je gerdo! s podnaslovom K zgodovini morale na Slovenskem v dobi meščanstva, v kateri avtor celovito predstavi nravnost, njen razvoj, pomen in veljavo v družbi v drugi polovici 19. in na začetku 20. stoletja - s poudarkom na razliki med pričakovanji in nauki moralistov na eni strani in vsakdanjim življenjem ljudi na drugi. »Za slovenski prostor veljajo v okviru tega seveda določene posebnosti. V nasprotju z denimo nemškimi (protestantskimi) deželami se je slovenski nauk o moralnem življenju oblikoval v za katoliški prostor nadvse značilnem strahu pred pohujšanjem,« piše Polajnar v predgovoru bržčas temeljnega dela o strategiji in načinih sistematičnega vcepljanja strahu pred imaginarnim moralnim razkrojem, o glorificiranju deviškosti in sramežljivosti ter o posiljevanju z apokaliptičnimi razsežnostmi greha nečistosti. »Katoliški moralisti se npr. prav zaradi strahu pred pohujšanjem niso hoteli spuščati v razglabljanja o patološkosti masturbacije in podobnih rečeh. Da bi čim uspešneje predstavili nevarnost nečistega greha, so se raje zatekali h kar se da slikovitemu opisovanju močvirja umazanije, v katero lahko zabrede nečistnik.« Pazite, kot moralno vzgojno sredstvo so bile vse devetnajsto stoletje izredno priljubljene molitvene knjižice, predvsem tiste, ki jih je spisal svetniški kandidat Anton Martin Slomšek, čigar moto je bil: »Gerda nečistost je ljuta (grozovitna) zver, ki pije zdravo kri mladih ljudi, de jim truplo oslabi inu duh onemaga. Kdor že v mladih letah nesramno živi, ga bojo hitro červi snedli.« Skratka, na Slovenskem je področje spolnosti do prve svetovne vojne v pedagoškem procesu nadzorovala katoliška cerkev, ki je s sabo nosila nevarnost, da svoje vernike obteži z neverjetnim in represivnim občutkom krivde. Ali drugače, obsedenost z absolutno čistostjo je spreminjala izpraševanje vesti v sovražno gledanje na vsako popustljivost do spontanosti. Katoliška vzgoja je bližnjico do vsestranskega nravstvenega razvoja videla v posiljevanju s sramežljivostjo, ki naj bi jo zagotovilo stalno zavedanje prisotnosti nevidnega Boga. »Iz mladiga jim pravite, da Bog vse vidi, Bog vse ve, naj bo tema še tako terda, stena pa še toljko tolsta,« je Slomšek pridigal v Drobtinicah, ko je okolišil glede masturbacije oziroma 'nadloge in zla samooskrumbe'. »Otroci se razvadijo nesramnega djanja, ako premladi kavo, vino pijejo, ino premočno dišane jedi zavživajo; mladeniči, ki jezdarijo; otroci, ki poslušajo alj gledajo nesramne reči, naj si bojo pisane alj namalane; ako se nesramno ošlatujejo in roke v hlačah alj pod predpertam deržijo; ako poležavajo brez spanja. Otroci bojo skrivni nesramniki ino nesramnice skoz nespametne, nesramne pestrne ino varučke; ako pretesne hlače nosijo, na trebuhu ležijo, noge križem deržijo; se nesramno pertiskajo, ino živino gledajo, kako se poja. Nar več pa se nesramnega djanja od drugih nauči. Kdor otroke zagleda kaj takiga počenjati, hitro naj jih posvari, rekoč: Pfuj! To je gerdo!« je sklenil Slomšek v spisu Petnajst naglavnih grehov per otroški reji iz leta 1846.
Črvi v tvoje srce
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.