14. 5. 2009 | Mladina 19
Odklopiti ali ne odklopiti?
Evropski parlament postaja pravi upornik v boju za spletno svobodo
Program za izmenjavo datotek
© Borut Krajnc
Evropski poslanci so že septembra lani zavrnili možnost uvajanja »politike treh prekrškov« pri uporabi spleta, torej možnost, da bi ponudnik spletnega dostopa uporabniku, potem ko bi ga tretjič zalotil pri nezakonitem prenašanju datotek, priključek preprosto odklopil. Vnovič so to možnost, ki se je v pogajanjih s Svetom EU spet znašla v gradivu tako imenovanega telekomunikacijskega svežnja evropske zakonodaje, zavrnili člani parlamentarnega odbora za industrijo, raziskave in energijo konec aprila. A kljub temu je bila možnost prejšnji teden, na zadnjem plenarnem zasedanju evropskega parlamenta v tem sklicu, spet na dnevnem redu.
Besedilo, potrjeno aprila v omenjenem odboru, je določalo, da nobena institucija uporabniku ne sme preprečevati dostopa do spleta brez poprejšnje odločbe sodišča. Med prazniki so nato predstavniki parlamenta in sveta pristojnih ministrov EU na čelu s Francijo, glavno pobudnico politike treh prekrškov (prav ta teden je francoski parlament izglasoval zakon o tem), nadaljevali pogajanja in dosegli kompromis. Besedilo naj bi po novem določalo, da ima vsak uporabnik »pravico do razsodbe neodvisnega in nepristranskega sodišča«. Kompromisno besedilo je bilo dovolj dvoumno, da si je po poročanju EU Observerja predstavnica evropskega parlamenta Catherine Trautmann določbo razlagala, češ da je odločitev sodišča potrebna pred odklopom, francoska ministrica za kulturo Christine Albanel pa je, ravno nasprotno, trdila, da imajo uporabniki zgolj pravico do pritožbe zoper izvršeni ukrep. A na plenarnem zasedanju so poslanci s 407 glasovi ZA in 57 PROTI izglasovali dopolnilo, ki je v zakonodajni dokument vnovič vneslo prvotno, bolj zavezujoče in do uporabnikov prijaznejše besedilo.
Evropska poslanka Romana Jordan Cizelj je na vprašanje, kako je mogoče, da se predlog omilitve omenjenega člena, kljub večkrat jasno izraženi volji evropskih poslancev, znova in znova pojavlja v gradivu, odgovorila, da je za evropski parlament značilno, da vedno poskuša najti kompromis. »Mislim pa, da se je tokrat pokazalo, da vodilo parlamenta vendarle ni najti kompromis, ampak zakonodajo izboljšati. Tukaj smo poslanci vztrajali, da ta kompromis ni sprejemljiv.« Evropski poslanec Jelko Kacin je, tako kot Jordan Cizljeva, glasoval proti kompromisnemu predlogu. »Francozi imajo vedno neke radikalne rešitve. Giljotina je njihova izmišljotina. In ta možnost odklopa je nekaj tako nesprejemljivega, da smo se na ravni politične skupine odločili, da tega ne podpremo in da ne sprejmemo niti kompromisa.«
Sicer pa zavrnitev politike treh prekrškov še vedno (?!) ni dokončna. Pristojni ministri držav članic bodo junija odločali, ali je besedilo telekomunikacijskega svežnja kot celota primerno za sprejetje. Če se z njim ne bodo strinjali, kar pričakuje večina poznavalcev, bo stekel t. i. spravni postopek, ki vključuje nova pogajanja. In ker se bo v tem času sestava parlamenta spremenila, še ni mogoče vedeti, kako naklonjeni bodo novi evroposlanci kateri od možnosti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.