14. 5. 2009 | Mladina 19
Desant na Krko
Koliko vode bo ostalo v strugi?
Izsušeni slapovi Krke
© Ekološko društva Suha Krajina
Dvor je majhen kraj ob reki Krki v občini Žužemberk v Suhi krajini. Poleg nekaj sto hiš v Dvoru med drugim stoji tudi največja ribogojnica za postrvi v Sloveniji. Pred približno desetletjem jo je kupil Mirko Goričar in po besedah krajanov takoj skoraj podvojil proizvodnjo. Zmanjšal je ni niti v najsušnejših poletnih mesecih. Ker pa je koncesija za odvzem vode iz Krke ostala nespremenjena (2 m3/s), je to pomenilo, da je kršil določila koncesijske pogodbe.
»Ribogojnica vsak dan več let krši koncesijo. V največji suši je črpala 45 odstotkov več vode, kot je lahko po koncesiji,« pravi Jože Jenkole, predsednik Ekološkega društva Suha krajina, in dodaja, da je bila struga Krke zaradi tega v poletnih mesecih večkrat tako rekoč povsem izsušena. Kršenje koncesijskih določil je po njegovih besedah ugotovil Zavod za ribištvo s svojimi meritvami, pa tudi člani društva so pred dvema letoma samoiniciativno izmerili odvzem in prav tako ugotovili prekoračitev količine, določene s koncesijo. »Odkar ima ribogojnica novega lastnika, je vsako poletje približno kilometer struge Krke brez vode,« pravi krajan Iztok Može. »Živali poginjajo, reka za kopanje ni več primerna, iz struge pa se širi strašen smrad.«
Pred dvema letoma je Goričar zaprosil za povečanje koncesijsko določene količine vode z dveh kubičnih metrov na sekundo na deset z namenom, da zgradi največjo hidroelektrarno na Krki, in koncesijo od ministrstva za okolje tudi dobil. »To je v kraju sprožilo val ogorčenja, ustanovili smo tudi civilno pobudo (zbrali so tisoč podpisov proti gradnji, op. p). Zdi se nam, da so razmere že zdaj, ko obratuje samo ribogojnica, kritične, kaj šele, da bi zraven zgradili še elektrarno,« pravi Može in ob tem potoži, da so naleteli na ignoranco vseh pristojnih. »V Dvoru smo imeli 40 let merilno postajo za vodotok, ravno ko je Goričar začel pridobivati dovoljenja za povečanje koncesije, pa so to merilno postajo premaknili štiri kilometre niže,« še dodaja. Goričar naj bi bil po njegovih besedah tik pred tem, da za elektrarno pridobi gradbeno dovoljenje, zato so se odločili za še zadnji poskus, da mu graditev preprečijo.
Župan občine Žužemberk Franc Škufca je povedal, da se zaveda, da projekt za okolje in kraj ni dober, vendar gre za zasebno naložbo in občina pri tem ne more ukrepati. »Vem pa, da so mu pred dvema letoma že dokazali kršenje koncesije, vendar za to ni odgovarjal.«
Mirko Goričar je, ko smo mu telefonirali, da bi predstavil svojo plat zgodbe, zatrdil, da so od projekta gradnje hidroelektrarne odstopili. Zanimalo nas je, kdaj. »Takrat, ko smo sprejeli odločitev.« Zakaj? »Jaz že vem, zakaj.« Do vprašanja ribogojnice tako sploh nismo prišli, je pa vsako odgovornost že večkrat zanikal.
Jože Jenkole je prepričan, da je Goričarjeva trditev o ustavitvi projekta elektrarne le pesek v oči, da se ljudje, predvsem novinarji, ne bi vtikali v njegovo početje. No, po naših podatkih ima Goričar nekaj težav pri pridobivanju vseh potrebnih dovoljenj, vendar se za dokončno opustitev projekta še ni odločil.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.