14. 5. 2009 | Mladina 19
Borčevska omertà
Vodja policijske akcije »Sprava« Pavel Jamnik obtožuje Zvezo borcev, da je zavezala svoje člane k molku o povojnih pobojih
Na četrti redni seji parlamentarne Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti prejšnji petek so bili spet na dnevnem redu povojni poboji. Predsednica komisije Eva Irgl (SDS) je zato na sejo povabila tudi vodjo policijske akcije Sprava Pavla Jamnika, ki je Zvezo borcev obtožil prikrivanja podatkov o povojnih pobojih.
Najprej je Jamnik izpostavil, da se mu zdi »nekako ponižujoče, da mora policist prositi državne predstavnike institucije, ki jo financira država, za pomoč pri raziskovanju teh dejanj«, in nadaljeval: »Prosil bi predstavnika Zveze borcev, da nekako le javno sporoči svojim članom, da, če že sami večkrat javno poudarjajo, da želijo, da se ta dejanja raziščejo, da naj nam ljudje, ki kaj vedo o tem, povedo, še posebej tisti, ki se sedaj skrivajo za tako imenovano zavezo molčečnosti.« Še prav posebej pa se je zavzel za anonimno pričo v primeru Huda Jama, ki naj bi se izgovarjala, da je zavezana k molku, naj »moralno odvezo te njegove zaveze da njegovo stanovsko združenje«. Priča je torej član Zveze borcev, za katero Jamnik meni, da bi morala dati odvezo molčečnosti vsem svojim članom. Ti pa naj bi molčali, ker tako želi Zveza borcev ...
Zaveze molčečnosti so dveh vrst. Na eni strani tiste, ki vežejo recimo zdravnike in odvetnike, da ne izdajajo skrivnosti o svojih pacientih oziroma strankah. Na drugi strani pa so tiste zaveze molčečnosti, ki jih poznajo različne kriminalne združbe in člane teh združb zavezujejo, da ne izdajajo skrivnosti o spornih ali celo kaznivih dejanjih sočlanov. Med slednjimi je sploh najbolj znana »omertà«, ki velja za najpomembnejše pravilo mafijske »notranje zakonodaje«. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da Jamnik Zveze borcev ni obtožil, da prikriva informacije o zdravstvenem stanju svojih članov ali njihovih osebnih podatkov ... Če drži, kar pravi Jamnik, potem ta organizacija, točneje zveza društev, preprečuje preiskovanje najhujših kaznivih dejanj. Takšno ravnanje pa je po Kazenskem zakoniku posebno kaznivo dejanje.
Težava je seveda v tem, da teh besed, torej obtožb na račun Zveze borcev, ni izrekel kdorkoli. Izrekel jih je pripadnik policije, kriminalist, ki je tudi pomočnik direktorja Uprave kriminalistične policije. Uradna oseba torej, ki je hkrati visok policijski funkcionar, vsekakor uradni predstavnik policije glede preiskovanja povojnih pobojev. In ta visoki predstavnik policije je odgovornost Zveze borcev podkrepil še z besedami, da zaveza molčečnosti pri pričah pobojev pomeni zaplet, »ki ga pravzaprav v policiji z nekimi pravnimi sredstvi niti ne moremo rešiti«. Ena prvih stvari, ki jih naučijo študente prava in pa tudi vse bodoče policiste, je, da lahko priča zavrne pričanje zgolj, če bi s tem v kazenski postopek spravila svoje bližnje ali pa če gre za državno tajnost. Ker gre za osnove kazenskega prava, lahko domnevamo, da se Jamnik ni zmotil ... Profesorica procesnega kazenskega prava na ljubljanski Pravni fakulteti dr. Katja Šugman pojasnjuje: »Zakon o kazenskem postopku določa, da kot priča ne sme biti zaslišan, kdor bi s svojo izpovedjo prekršil dolžnost varovanja uradne ali vojaške tajnosti, dokler ga pristojni organ ne odveže te dolžnosti. Sicer pa v ZKP ne vidim nobene ovire za to, da bi kdorkoli pričal o povojnih pobojih. Tudi če je bila ta zadeva takrat vojaška skrivnost, pa res ne vem, kaj bi lahko s tem danes imela Zveza borcev.« Tudi če bi šlo za vojaško skrivnost, je vprašanje, kakšna bi bila njena današnja pravna veljavnost, saj je preteklo več kot 60 let, spremenil se je politični sistem, spremenila se je celo država. Poleg tega Jamnik sploh ne trdi, da gre za vojaško skrivnost ali kako drugo uradno stopnjo tajnosti. Trdi pač, da gre za zavezo molčečnosti o kaznivih dejanjih znotraj Zveze borcev. Predsednik Zveze borcev Janez Stanovnik pričakovano ni bil vesel: »Kaj pa ima Zveza borcev s tem, saj nismo katoliška cerkev, da bi dajali odvezo na spoved. Pa tudi sicer Zveza borcev ni zarotniška organizacija, ki bi komurkoli dajala zavezo molčečnosti, zato tudi odveze ne moremo dajati. Gre za neposredno in nesramno ogovarjanje Zveze borcev, ki je civilnodružbena organizacija, ki posluje povsem odkrito in svojih članov ne zavezuje k molku. Še posebej si policist, ki deluje po zakonu, česa takega nikakor ne bi smel privoščiti.« A le nekaj dni kasneje je poslanka Irglova Stanovniku že poslala uradno pismo, v katerem se ji zdi »naravnost nerazumljivo, da Zveza združenj borcev NOB Slovenije ne zmore toliko moči in poguma, da bi svoje člane, za katere kriminalistična policija ve, da poznajo natančno resnico o povojnih pobojih, odvezala molčečnosti«, predsednika Zveze borcev pa javno sprašuje, »kdaj nameravate odvezati molčečnosti tiste, ki vedo resnico o polpreteklem dogajanju ...«
Ker je šel visoki predstavnik policije iz sicer neznanih razlogov tokrat verjetno predaleč, smo na policiji povprašali, ali sploh vedo, kaj je govoril v državnem zboru, ali nameravajo zoper njega sprožiti disciplinski postopek, ali se bo vsaj opravičil. Dobili smo daljše spravljivo pojasnilo, v katerem je tudi zagotovilo, da Jamnikova prošnja »ZZB NOB ni bila dana s slabimi nameni ali z nameni obtoževanja ZZB NOB«, pa tudi nekakšno priznanje Zvezi borcev, da dobro sodeluje s policijo: »ZZB NOB je večkrat javno obsodila izvedbo izvensodnih pobojev in izrazila podporo preiskovanju teh dejanj.« In kaj bo storil v. d. generalnega direktorja policije Janko Goršek, ki naj v nasprotju s predhodnikom, po napovedih vodilnih na MNZ, ne bi več zgolj kril hrbta svojim v politično aktualnih primerih? »V zvezi z vašimi vprašanji vam sporočamo, da še preverjamo vse podrobnosti sodelovanja Pavla Jamnika v državnem zboru in da bo v. d. generalnega direktorja policije na podlagi končnih ugotovitev sprejel morebitne ukrepe. Ob tem pa prav posebej poudarjamo, da policija niti posredno niti neposredno ne obtožuje Zveze borcev za povojne poboje,« se glasi odgovor iz urada generalnega direktorja.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.