14. 5. 2009 | Mladina 19 | Politika
Peticija za Novo univerzo
Petdeset doktorjev znanosti in umetnikov je podpisalo peticijo proti omejevanju akademske svobode in zapiranju akademskega prostora
Prvopodpisana pod peticijo dr. Borut Rončević in dr. Janko Kos
Prejšnji teden sta dr. Janko Kos in dr. Borut Rončević poslala vabilo na predstavitev peticije »Proti omejevanju akademske svobode in zapiranju akademskega prostora«, ki jo je podpisalo petdeset doktorjev znanosti in uveljavljenih umetnikov. Kdo natančno so podpisniki, vabilo na predstavitev peticije ni razkrilo. Edina, ki sta se že vnaprej izpostavila, pa sta javnosti dobro znana. Prvi je dolgoletni profesor na ljubljanski Filozofski fakulteti, sicer pa vidni član projanševega Zbora za republiko in programskega sveta RTV Slovenija, ki na sejah oddaje in sodelavce TVS občasno deli na leve in desne. Drugi pa sodi v generacijo mlajših raziskovalcev, je direktor Univerzitetnega in raziskovalnega središča Novo mesto, širši javnosti pa je najbolj znan po tem, da je soustanovitelj Fakultete za uporabne družbene študije (FUDŠ) - ene od treh fakultet, ki jih želijo Peter Jambrek, Tone Jerovšek in somišljeniki povezati v Novo univerzo. Tisto še vedno ne dokončno ustanovljeno zasebno univerzo, ki je v zadnjem letu v slovenskem visokošolskem prostoru dvignila veliko prahu.
Vabilo je dalo slutiti, da se tudi peticija Novi univerzi ne bo izognila. In res se ji ni. Res pa je tudi, da Nove univerze na ponedeljkovi javni predstavitvi peticije niso obešali na veliki zvon. Kos in Rončević, ki se jima v prostorih Slovenske matice nekoliko presenetljivo ni pridružil nihče od ostalih podpisnikov peticije, sta povedala, da je njihova pobuda nastala predvsem zato, ker nekateri »centri moči« nasprotujejo širjenju visokošolske mreže v slovenska regijska središča in prepovedujejo zaposlenim na univerzah, da »svobodno sodelujejo z novimi akademskimi ustanovami«, jih pri tem menda celo »ustrahujejo«, obenem pa si želijo s predlogom zakona o univerzi zagotoviti privilegiran in monopolen položaj v akademskem prostoru. Peticija je torej uperjena zoper vodstvo obstoječih univerz in njihov predlog zakona o univerzi, ki pa mu je visokošolsko ministrstvo že pred časom pokazalo rdečo luč. A peticija puščice ni izstrelila le v rektorje, temveč tudi v visokošolsko ministrstvo, ki ga vodi Gregor Golobič. Ministrstvo prav zdaj pospešeno pripravlja spremembe visokošolske zakonodaje, med katerimi bo ključna nedvomno ustanovitev neodvisne visokošolske agencije, ki bo namesto Sveta za visoko šolstvo (SVŠ) po novem bdela nad študijskimi programi, fakultetami in univerzami ter ugotavljala tudi njihovo kakovost. V zadnjih letih je bilo slišati številna opozorila, da takšno ustanovo, ki bo delovala po mednarodnih standardih, nujno potrebujemo, saj je SVŠ z vprašljivimi odločitvami dokazal, da takšne vloge očitno ni sposoben opravljati. A podpisniki peticije so tudi do teh napovedanih sprememb izrazito kritični. Univerze so očitke na njihov račun sicer zavrnile, ministrstvo prav tako, podpisniki peticije pa medtem vztrajajo, da akreditirane visokošolske institucije postajajo »kolateralna žrtev ali celo glavna tarča političnih obračunavanj«, k temu pa naj bi poleg rektorjev in ministrstva pripomogli tudi mediji. Eden od dokazov za to naj bi bila tudi gonja »proti Novi univerzi«.
Vseeno gre torej (tudi) za Novo univerzo. Njena zgodba je znana. Zasebne visokošolske zavode, tudi takšne, ki so razpršeni po vsej državi, ne le po največjih mestih, poznajo po vsem svetu in njihovo ustanavljanje lahko tudi pri nas načeloma bogati visokošolski prostor. A v Sloveniji so v zadnjih letih, zlasti v času Janševe vlade, na netransparenten način nastali številni zasebni visokošolski zavodi, o katerih so celo predstavniki organov, ki so odločali o njihovi ustanovitvi, včasih podvomili, ali je modro in predvsem zakonito, da zaživijo, ali pač ne. Mnogi zavodi namreč nimajo lastnih predavalnic, predavatelje pa si izposojajo od drugih fakultet. Kljub pomislekom so fakultete zaživele, nekatere pa so nato dobile še državne koncesije, s tem pa tudi študente in osnovna (javna) sredstva za delovanje. Med njimi so bile tudi tri fakultete, ki so se sklenile povezati v Novo univerzo. Medijska pozornost jih je doletela tudi zato, ker so želeli pobudniki to univerzo uveljaviti takoj in za vsako ceno. Po pričevanju nekaterih članov pristojnih organov jim niso bile tuje niti grožnje s tožbami zoper tiste, ki so nasprotovali njihovim načrtom. Najbolj pa jim je bila v pomoč prejšnja vlada, ki je SVŠ, ki pri nas trenutno skrbi za akreditiranje novih študijskih programov, fakultet in univerz, kadrovsko okrepila prav s številnimi člani iz kroga Nove univerze. Nekateri menijo, da so pobudniki Nove univerze tako hiteli tudi zato, ker so želeli postopke izpeljati še pred morebitno zamenjavo njim očitno naklonjene vlade. Drugi so prepričani, da so želeli čim prej dobiti pravico, da svojim predavateljem sami in po lastnih merilih podeljujejo habilitacije, torej »licence« za predavanje, saj je doslej o njih po enotnih merilih za vse samostojne visokošolske zavode odločal SVŠ. Kakorkoli že, SVŠ je Novo univerzo odobril, sledile so pritožbe na račun spornosti postopka, z zapleti pa so se začela ukvarjati sodišča. Nove univerze za zdaj še ni v registru fakultet in univerz.
Vse kaže, da Nova univerza v peticiji ni bila omenjena po naključju. Glede na javno objavljene podatke polovica njenih podpisnikov predava na fakultetah, ki se želijo povezati v Novo univerzo. Med njimi sta Jambrek in Jerovšek, pa tudi Matej Makarovič, Matevž Tomšič, Frane Adam, Janez Povh, Janez Čebulj, Janez Šušteršič ... Med podpisniki so tudi vidna imena iz kroga Nove revije in Zbora za republiko (Niko Grafenauer, Drago Jančar, Brane Senegačnik, Boštjan M. Turk, Stane Granda ...), iz cerkvenih krogov, pa tudi iz političnih krogov, saj so peticijo podpisali tudi aktualni evroposlanec SDS Mihael Brejc in štirje ministri Janševe vlade. Podpis Lovra Šturma je bil sicer pričakovan, saj je danes rektor bodoče Nove univerze, podpis Gregorja Viranta tudi, saj je nedavno iz Jambrekovih rok prevzel vodenje Zbora za republiko, peticijo pa sta poleg njiju podpisala še Žiga Turk in Milan Zver, ki se prav zdaj bori za položaj novega evroposlanca SDS. Njihovi podpisi so peticiji nedvomno dodali politični podton. Tudi zato, ker je peticija skoraj sovpadla z Janševim predlogom o spremembi nekaterih členov ustave, ki se jih tudi prvopodpisani Kos, kot je sam zatrdil, ne bi branil.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.