14. 5. 2009 | Mladina 19 | Politika
Strah pred referendumom
Kako lahko Slovenija izpelje referendum o vstopu Hrvaške v EU in zakaj bi ga sploh?
Predsednik in premier ubrano prihajata na sestanek s predsedniki strank, na katerem so se pogovarjali o Rehnovem predlogu
© Željko Stevanić/ifp
Lani decembra, v enem izmed prvih intervjujev po izvolitvi na mesto predsednika vlade, je Borut Pahor za Dnevnikov Objektiv dejal, da se boji referenduma o Hrvaški. »Lahko bi sklenili, da ne naredimo nič. Vendar bi se problem kotalil kot snežna kepa, na koncu pa bi butnil ob drevo referenduma. Referendum bi odnose med državami res zastrupil,« je dejal grozeče. »Ne priporočam referenduma.«
Dogodki so se v naslednjih tednih odvijali po Pahorjevi napovedi. Mala stranka si je zaželela referendum ob ratifikaciji vstopa Hrvaške v Nato in skoraj blokirala prisotnost Hrvaške na veliki proslavi ob 60. obletnici ustanovitve Nata. Slovenija se je takrat znašla v pat položaju, Danilo Türk pa je dejal, da glede referendumske zakonodaje »verjame, da strožja razlaga sedanjih določb ne bi bila odveč. Državnemu zboru pa bi prepustil presojo, ali je za to potrebno spremeniti zakonodajo«. Minilo je nekaj mesecev in strahovi glede referenduma so se znova pojavili. Tudi tokrat so povezani z bojem za »pravično mejo«. Izhodiščna različica predloga komisarja Ollija Rehna ni bila všeč niti večjim parlamentarnim strankam, kaj šele manjšim, radikalnejšim, nacionalističnim. »Treba bo oceniti,« je takoj po razkritju Rehnovega predloga razmišljal Pahor, »ali obstaja politična večina za sprejem v državnem zboru, to je pomembno tudi za to, ker se lahko pričakuje, da bi kdo znova sprožil, kot je bilo v primeru Nata, pobudo za referendum.«
Pahorjev strah je utemeljen. »Referendum? Sigurno, sigurno bomo šli v to, tu ne bo popuščanja, o tem ni več debate. Kdor bo sprejel drugačne odločitve, je izdajalec slovenskega naroda,« pravi Zdenko Vinkov Vincenc, podpredsednik Stranke slovenskega naroda. »Tokrat bomo pri zbiranju podpisov bolj uspešni, iz stranke smo že odstranili tiste, ki so nas zavajali, ko so rekli, da bodo zbirali podpise, pa jih niso. Gre za slovensko ozemlje, za vitalne interese, niti slučajno ne vidim rešitve brez stika z odprtim morjem, celotnega Piranskega zaliva in levega brega Dragonje.« Tudi Marjan Podobnik, četudi bolj zadržano od predstavnika mariborske stranke, od zahteve po referenduma ne odstopa. »Če bodo Slovenci mnenja, da jim je bila odvzeta slovenska zemlja, potem rezultata morebitnega referenduma ob ratifikaciji hrvaškega vstopanja v EU ni težko napovedati«.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.