28. 5. 2009 | Mladina 21 | Ekonomija
”Kupujmo slovensko” je le kratkoročna rešitev
Za potrošnika je kampanja Kupujmo slovensko lahko tudi zavajajoča
Kateri produkt je resnično slovenski
© Matej Leskovšek
Kmetijska in živilska podjetja si skušajo še naprej reševati kožo s kampanjo Kupujmo slovensko. Potrošnike bodo še naprej prepričevala, naj na polici v trgovini raje izberejo izdelek, ki je izdelan v Sloveniji »po visokih standardih glede kakovosti, varnosti in okusa ter s pridihom tradicije«, kot živila tujih proizvajalcev, ki so po tej logiki očitno izdelana po nižjih standardih glede kakovosti, varnosti in okusa, predvsem pa nimajo pridiha tradicije. Podjetij, ki v kampanji sodelujejo, nihče ni vprašal, na podlagi česa zagotavljajo, da so domača živila boljša od tujih, s čim to lahko dokažejo, imajo kakšne analize ... V skladu s predpisi morajo vsa živila, ki so v Sloveniji na policah v trgovini, izpolnjevati osnovne standarde glede kakovosti, predvsem pa varnosti za zdravje ljudi - ne glede na to, kje so proizvedena.
Za potrošnika je kampanja Kupujmo slovensko lahko tudi zavajajoča. Zlasti trgovci pod svojimi blagovnimi znamkami radi prodajajo živila, ki jih zanje proizvajajo tujci, kar je na etiketi seveda navedeno v drobnem tisku. Prav tako ni rečeno, da so vsi izdelki, ki jih ponujajo slovenski proizvajalci živil, res narejeni v Sloveniji. V skladu s strategijami selitve proizvodnje tja, kjer se najbolj izplača, podjetja danes svoje izdelke proizvajajo v tovarnah v različnih državah. Poleg tega to, da je majoneza napolnjena v tube in kozarce v Sloveniji, še ne pomeni, da so v njej slovenska jajca, slovensko olje in druge sestavine. Ta majoneza je res narejena v Sloveniji, sestavine pa so lahko tuje. Proizvajalci pravijo, da stoodstotnih slovenskih surovin ne morejo zagotoviti, ker Slovenija zaradi svojih danosti na marsikaterem področju ni surovinsko samooskrbna. Prav tako ni mogoče kar na splošno reči, da so tuje sestavine slabše od slovenskih.
Bolje bi bilo, če bi kmetijska in živilska podjetja potrošniku kar naravnost povedala, da z nakupom njihovih živil podpirajo domačo industrijo, domača delovna mesta. Četudi surovine uvozijo, ker jih je doma na voljo premalo ali jih sploh ni, z domačo proizvodnjo zagotovijo delovna mesta domačim delavcem v celotni verigi od kmeta do trgovca. Pri uvoženih živilih namreč zaslužita le posrednik, ki ima po sodobni informacijski tehnologiji lahko zaposlenega le enega ali dva človeka, in trgovec.
Kampanja Kupujmo slovensko lahko slovenskim kmetijskim in živilskim podjetjem pomaga le kratkoročno. Prav tako z njo lahko le kratkoročno zagotavljajo delovna mesta slovenskim delavcem. Potrošnik na prostem trgu lahko prosto izbira. V sodobnem svetu si podjetja na vseh področjih dolgoročno zagotavljajo trg z vlaganjem v lastne blagovne znamke, razvoj novih izdelkov, uporabo sodobnih tehnologij. To pa zahteva dolgoročne strategije, dolgoročno razmišljanje, kakovostno upravljanje družb, močne razvojne oddelke, ki zagotavljajo prodajo lastnega znanja. Za slovenske menedžerje, ki jih zanima čim hitrejši zaslužek, je to seveda predrago.
Po podatkih zbornice kmetijskih in živilskih podjetij je v slovenski živilskopredelovalni industriji zaposlenih 15 tisoč ljudi. V prvi fazi je h kampanji Kupujmo slovensko, ki se je začela aprila 2008, pristopilo 61 živilskih in kmetijskih družb, ki so članice zbornice.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.